Grah je obvezna vrtnina vsakega zelenjavnega ali urbanega vrtička. Vzgoja graha je enostavna, zato ga lahko uživamo skozi celo poletje. V skupino vrtnin kamor spada grah, pravimo stročnice zaradi značilno oblikovanega ploda, ki se mu reče strok.
Dejan Udovč
Dipl. inž. agronomije in hortikulture
Semena graha
Nekateri grah (Pisum sativum) gojijo zaradi sladkih strokov »Norli«, ki so užitni kuhani in celi, druge pa zaradi semen v njih, ki jih uživamo kuhane ali surove, graha »Karina«. Najbolje je, da ga uporabite takoj po pobiranju, saj se začne sladkor v zrnju prehitro spreminjati v škrob. Grah spada botanično v družino metuljnic (Fabaceae).
Sejanje graha
Proti mrazu odporne sorte zgodnjega graha lahko posejete že proti koncu zime – v milejših predelih Obale in Primorske pa lahko grah sejete že jeseni (november-februar). Semena graha sejete v presledkih vso pomlad, da boste lahko pobirali pridelke že pozno pomladi in nato vse poletje. Pred setvijo semena graha čez noč namočite v čaj kamilice.
Za vzgojo domačih rastlin graha potrebujete: posodice ali sadilne vreče, ekološka semena, rahlo organsko zemljo, pršilko, plastično folijo in označevalne tablice.
Vzgoja sadik graha
Za vzgojo lastnih sejancev graha morate proti koncu zime ali zgodaj spomladi posejati semena 3 cm globoko v lončke in jih pustiti pri temperaturi 18-21°C. Za setev izberite dan za plod, v skrajni sili bo v redu tudi dan za cvet. Ko so sejanci graha visoki 5 cm, jim dodajte oporo. Seme graha kali 8 dni. Vzgoja rastlin iz sadik pride vpoštev predvsem tam, kjer imate težave z polži, ptiči in mišmi.
Najbolj primerna za vzgojo graha je univerzalna zemlja ter mikoriza. Za boljšo odpornost rastlin višine približno 4 cm vam priporočam, da jih poškropite z naravnim pripravkom iz leonardita. Škropite jih na 2-3 tedne vse do presajanja na prosto.
Za pikiranje potrebujete: sadilne vreče, substrat, zalivalko.
Sajenje sadik graha
Na prosto presadite sadike graha, ko so dovolj velike, in sicer v mesecu aprilu. Ker je grah iz sadik vzgojen v toplejšem zaščitenem prostoru, ga postopoma privajate na zunanje nizke temperature in močne sončne žarke. Lahko pa ga posejete tudi direktno v zelenjavne gredice.
Poznamo nizek grah, katerega sejete v skupinice po 5 semen skupaj. Med posameznimi skupinami naj bo 50 cm razmika. Za setev visokega graha pa vam priporočam, da ga sejete v brazde. Razdalja med semeni naj bo 5-7 cm, v globino pa 5-8 cm. Vedno po koncu setve zapičite v zemljo razvejene veje, ki bodo grahu dajale oporo pri rasti. Za bolje razporejen pridelek, posejte manjše količine graha v več ponovitvah na 14 dni vse do konca aprila.
Trik za vzgojo graha - kako prelisičiti plevel?
Ker pa vsi ljubitelji vrtnarjenja nimajo vrtov pa je odlična ideja sajenje graha v prostorne sadilne vreče kar na lastnem balkonu in terasi. Priporočam, da se substrat v sadilnih vrečah in loncih vsako leto obnovi, saj bo v nasprotnem primeru zaloga hranil prenizka. Dodajte oporne palice in napnite mrežo po kateri se bodo vitice graha ovijale. Ko bodo rastline graha prekrile mrežo boste dobili odlično zaščito pred pogledi in močnim poletnim soncem.
Zemljišče za sajenje graha
Za grah tal ni potrebno posebej pripraviti. Vejnate opore potaknite v tla, šele potem ko začnejo rastline rasti. Grah najmanj tri leta ne sejte na gredice, ki so bile pognojene z hlevskim gnojem.
Najboljša temperatura za vzgajanje graha
Temperatura zemlje za vzgojo graha mora biti vsaj 5°C. Semena graha kalijo približno 8 dni.
Razdalja sajenja graha
Nizki grah: razdalja med vrstami vsaj 30 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 5 cm. Visoki grah: razdalja med vrstami vsaj 1 m, med rastlinami v vrsti vsaj 30 cm.
Dobri/slabi sosedje graha
Dobri sosedje graha, ki jih ima rad za uspešno vzgojo v svoji bližini, so: zelena, solata, korenček, kapusnice, kumare, bučke, rdeča pesa. Grah pa nikakor ne mara v svoji bližini slabih sosedov kot so: paprika, paradižnik, čebula, česen, por, fižol.
Oskrba graha v rasti
Sadike graha so posajene v sadilne vreče in vrtne gredice. Sedaj pride čas za urejanje sadik (opazujte, če so rastline napadle bolezni in škodljivci, za dognojevanje uporabite gnojilo za zelene rastline Organski list Original, zastirajte zemljo pod sadikami graha z organsko zastirko, ki vzdržuje vlago).
V času suše ne pozabite rastlin graha zalivati, da bodo lažje preživele poletje (zalijte zemljo nekako do globine 30 cm).
Pobiranje graha
Stroki ne dozorevajo sočasno, zato jih redno pobirajte. Zgodnji grah lahko pričnete trgati 11-12 tednov po sejanju, glavni posevek graha pa po 13-14 tednih. Grah lahko uporabite takoj oz. ga zamrznite. Grah je cel užiten, zato je priljubljen tudi v obliki poganjkov kot mikrozelenjava, s katerimi v uglednih restavracijah obogatijo krožnike in jim dodajo navdih svežega.
Nekje v mesecu juniju se začnejo rastline graha sušiti. Jaz vam predlagam, da jih porežete tik nad tlemi in odnesete v kompostnik, korenine pa pustite v zemlji. Zakaj? Verjetno se še spomnite, ko so nas učili v šoli, da korenine graha vežejo dušik iz zraka preko koreninskih gomoljčkov na koreninah. Za grahom vedno posadite vrtine, ki za uspešno rast potrebujejo ogromno dušika. Sem spadajo zelje, ohrovt, brokoli, cvetača …
Vzgoja graha: Gnojenje graha in dognojevanje graha
V dobri zemlji ne potrebuje gnojenja. Ne uporabljajte hlevskega gnoja ali drugih organskih hranil. Visoki grah lahko pognojite z domačim kompostom ali redno zalivajte z tekočim organskim gnojilom. Poskrbite za rahlo zemljo, ne gnojite z dušikom saj na koreninah graha v sožitju živijo bakterije.
Bolezni graha in škodljivci graha
Grah, tako kot katere koli druge predstavnike stročnic (fižol, bob, soja, čičerika, leča), prizadenejo vse vrste bolezni, ki lahko znatno zmanjšajo pridelek in okus strokov.
Bolezni graha
Proti pepelasti plesni se borite z zgodnjimi setvami in ne pozabite upoštevati kolobarjenja.
Škodljivci graha
Grah zelo rade napadejo uši, zato uporabite sredstvo proti škodljivcem. Proti ušem se boste ubranili tudi s sajenjem rastlin tagetesa ter kapucink. Tudi ptice imajo rade grah, sploh semena katera izkopljejo in tudi mlade poganjke graha.
Kopriva je znana po svojem delovanju proti listnim ušem. Za pripravo čaja ali brozge potrebujete 150 g suhih ali 1 kg svežih kopriv, ki jih prelijete z 10. litri kropa ali namočite v 10 litrov vode za 24 ur, nato naj malo povre. Pripravljeno tekočino ohladite ter pričnete s škropljenjem rastlin (če pripravka v 24 urah po njegovem nastanku ne uporabite, izgubi svojo zaščitno vrednost, vendar ga lahko ohranite in ga kasneje uporabite kot dušično gnojilo in za splošno krepitev rastlin).
Za vzgojo graha priporočamo:
Morda vas zanima tudi
Semena in sejanje – vzgojimo popolno zelenjavo
Ko sem hodil še v malo šolo, sem nekoč posadil semena fižola. Verjetno ste kot otrok tudi vi to kdaj storili. Spomnim se, kako sem fižolovo zrno vtaknil v jogurtov lonček, delno napolnjen s prstjo in ga veselo zalival, opazoval kako kali in ga nato ponosno pokazal staršem. V prihodnjih vrtnarskih nasvetih se bomo znebili strahu pred neuspehom in ustvarili zdrav, čudovit, slasten in samozadosten vrt iz semena.
Sajenje plodovk, brez katerih ni vrtička
Sajenje plodovk na domačem vrtu. Preverite nekaj koristnih nasvetov za uspešno domačo vzgojo plodovk.
Vrtnarjenje za začetnike
Vrtiček? Že več let ste razmišljali o njem. Pa nikoli ni bil pravi čas. Ali pa ste menili, da tej nalogi ne boste kos. Zdaj pa ste se odločili in poprijeli za lopato! A kaj hitro ste ugotovili, da vse skupaj morda ni tak mačji kašelj, kot se je sprva zdelo.
Načrtovanje vrta
Načrtovanje vrta nastaja med tem, ko narava še miruje, torej v pričakovanju pomladi. Takrat je najboljši čas, da se dobro pripravimo na vrtnarsko sezono.
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Druge kategorije izdelkov za vrt:
