Resarji oziroma tripsi - kako jih prepoznati in se jih znebiti na naraven način?
Resarji oziroma tripsi so drobni škodljivci, ki lahko povzročijo precej škode na sobnih, okrasnih in vrtnih rastlinah. Ker so zelo majhni in se pogosto skrivajo v cvetovih, mladih listih ter drugih težko dostopnih delih rastline, jih pogosto opazimo šele takrat, ko se na listih pojavijo značilne srebrnkaste lise, deformacije ali drobne črne pikice.
Težava je predvsem v njihovem hitrem razmnoževanju in načinu življenja. Del razvojnega cikla lahko poteka skrito v rastlinskem tkivu ali substratu, zato enkratno odstranjevanje odraslih osebkov običajno ni dovolj. Pri zatiranju resarjev je zato pomembna kombinacija zgodnjega odkrivanja, higiene, mehanskega odstranjevanja in ponavljanja ukrepov.
Kaj so resarji ali tripsi?
Resarji spadajo v red Thysanoptera. Gre za zelo drobne in vitke žuželke; številne vrste so dolge približno milimeter ali manj. Odrasli osebki imajo značilna ozka krila z resastim robom, po katerih je skupina dobila tudi svoje znanstveno ime.
Na rastlinah jih lahko opazimo kot drobne, podolgovate žuželke rumenkaste, svetlo rjave, temno rjave ali skoraj črne barve. Zaradi njihove velikosti jih je s prostim očesom težko podrobneje prepoznati.
Pomembno je vedeti, da niso vsi resarji rastlinski škodljivci. Obstajajo tudi plenilske vrste, ki se prehranjujejo z drugimi drobnimi organizmi.
Zgodovina resarjev
Resarji nikakor niso nov škodljivec. Njihova zgodovina je precej zanimiva.
Za prvo znano upodobitev resarja velja risba italijanskega jezuita Filippa Bonannija iz leta 1691. Leta 1744 je švedski Charles De Geer opisal dve vrsti, Carl Linnaeus pa je nekaj let pozneje uporabil ime Thrips. Leta 1836 je Alexander Henry Haliday uvedel ime reda Thysanoptera. Pomemben mejnik je bilo tudi leto 1895, ko je Heinrich Uzel objavil prvo obsežno monografijo o resarjih.
Resarji so pozneje dobili še večji gospodarski pomen, ko je postalo jasno, da nekatere vrste niso nevarne samo zaradi neposrednega hranjenja na rastlinah, temveč lahko prenašajo tudi nekatere rastlinske viruse.
TRIK
Dober domači preizkus je bel list papirja. Pod napadeno rastlino položimo bel papir in liste rastline ali cvetove nežno stresemo. Če so prisotni resarji, lahko na papir padejo drobne, podolgovate in hitro premikajoče se žuželke.
Kje se resarji najpogosteje pojavijo?
Resarje lahko najdemo na številnih rastlinah na vrtu, v rastlinjaku, na balkonu in v stanovanju.
Pogosto se pojavijo na sobnih in okrasnih rastlinah, težave pa lahko povzročajo tudi na vrtninah in drugih gojenih rastlinah. Posebej radi se skrivajo v mladih rastnih vršičkih, zaprtih ali odprtih cvetovih, med mladimi listi ter na spodnji strani listov.
V stanovanje jih lahko prinesemo tudi z novo rastlino! Zato je priporočljivo novo kupljene rastline pred postavitvijo med obstoječe rastline dobro pregledati in jih, kadar je mogoče, nekaj časa opazovati ločeno v karanteni.
Kako prepoznamo napad resarjev?
Resarji poškodujejo rastlinsko tkivo med hranjenjem. Zaradi tega se lahko na listih pojavijo značilne svetle, srebrnkaste ali lisaste poškodbe. Mladi listi se lahko zvijajo ali deformirajo, poškodovani so lahko tudi cvetovi in plodovi.
Na napad bodimo pozorni predvsem, če opazimo:
- srebrnkaste ali svetle lise na listih,
- drobne pikčaste poškodbe,
- črne pikice na površini listov,
- deformirane mlade liste,
- poškodovane ali deformirane cvetove,
- slabšo rast rastline,
- drobne podolgovate žuželke na spodnji strani listov ali v cvetovih.
Srebrnkaste poškodbe so eden najbolj značilnih znakov, vendar samo po videzu poškodbe ni vedno mogoče zanesljivo določiti vrste škodljivca.
Življenjski cikel resarjev – zakaj se resarjev tako težko znebimo?
To je eden najpomembnejših delov uspešnega zatiranja.
Samice številnih vrst odlagajo jajčeca v rastlinsko tkivo, kjer so dobro zaščitena. Iz njih se razvijejo ličinke, ki se aktivno prehranjujejo. Sledita razvojni stopnji prepupa in pupa, ki pri številnih gospodarsko pomembnih vrstah pogosto potekata v tleh oziroma substratu. Nato se pojavijo odrasli osebki in cikel se ponovi.
V ugodnih razmerah lahko razvoj od jajčeca do odraslega osebka traja približno dva do tri tedne, zato lahko populacija hitro naraste.
Prav zato ni dovolj, da odstranimo samo odrasle resarje, ki jih trenutno vidimo na listih.
Kako se resarjev znebiti na naraven način?
Najboljši pristop ni en sam pripravek, temveč kombinacija več ukrepov.
Napadeno rastlino najprej izoliramo. Pri sobnih rastlinah jo odmaknemo od drugih rastlin, saj tako zmanjšamo možnost širjenja odraslih osebkov. Pregledamo tudi rastline, ki so stale neposredno ob njej.
Odstranimo močno napadene dele. Zelo poškodovane liste in cvetove odstranimo. Odpadlega rastlinskega materiala ne puščamo ob rastlini ali na površini substrata. Higiena rastnega prostora je pomemben del obvladovanja resarjev.
Rastlino oprhamo z vodo. Pri rastlinah, ki to dobro prenašajo, lahko liste temeljito speremo z vodo, predvsem spodnjo stran listov in mesta, kjer se škodljivci skrivajo. S tem fizično odstranimo del populacije.
Uporabimo lepljive plošče za spremljanje populacije. Modre ali rumene lepljive plošče pomagajo pri spremljanju in lovljenju odraslih resarjev. Same po sebi običajno ne rešijo močnejšega napada, so pa zelo uporabne za ugotavljanje, ali so odrasli osebki še vedno prisotni.
Spodbujamo koristne organizme. Resarji imajo številne naravne sovražnike. Mednje sodijo nekatere plenilske pršice, tenčičarice, plenilske stenice in plenilski resarji. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in izogibanje nepotrebni uporabi širokospektralnih insekticidov pomaga ohranjati te koristne organizme.
Po potrebi uporabimo insekticidno milo ali sredstva za zaščito rastlin. Tudi ta sredstva morajo priti neposredno v stik s škodljivcem, zato je pomembno temeljito omočenje vseh dovoljenih delov rastline in upoštevanje navodil konkretnega sredstva. Naravna sredstva za zaščito rastlin pa enostavno zamešate v vodo in preventivno zalivate po zemlji enkrat tedensko.
Zakaj moramo ukrepe ponavljati?
Najpogostejša napaka je, da rastlino zaščitimo samo enkrat in pričakujemo, da smo odstranili celotno populacijo.
To je težko doseči, saj so jajčeca lahko skrita v rastlinskem tkivu, resarji pa se skrivajo tudi v cvetovih, rastnih vršičkih in drugih zaščitenih mestih. Poleg tega so lahko nekatere razvojne stopnje v substratu. Zato so pri večjem napadu običajno potrebni večkratni pregledi in ponovljeni ukrepi, prilagojeni življenjskemu ciklu škodljivca.
Kaj pa substrat?
Pri močnem napadu sobnih rastlin ne smemo pregledovati samo listov. Ker se lahko določene razvojne stopnje resarjev nahajajo tudi v tleh oziroma substratu, je smiselno odstraniti odpadlo listje in druge rastlinske ostanke s površine lonca ter skrbeti za higieno okolice.
To je tudi razlog, zakaj lahko po temeljitem čiščenju nadzemnega dela rastline čez nekaj časa ponovno opazimo odrasle resarje. Najboljše je, da rastlini, ki raste v loncu zamenjate substrat.
Preventiva je najboljša zaščita
Resarje je bistveno lažje obvladati na začetku napada kot takrat, ko se razširijo na več rastlin.
Predvsem pri sobnih rastlinah priporočamo, da redno pregledujemo spodnjo stran listov, mlade poganjke in cvetove. Nove rastline pregledamo, preden jih postavimo med obstoječe. Pomembna sta tudi primerna oskrba rastlin in odstranjevanje močno napadenih ali odmrlih rastlinskih delov.
TRIK
Če na eni sobni rastlini odkrijete resarje, ne preglejte samo nje. Preglejte vse rastline v neposredni bližini. Rastlino izolirajte, odstranite najbolj poškodovane dele, liste temeljito sperite in spremljajte stanje z lepljivimi ploščami. Postopek redno ponavljajte, saj se zaradi skritih razvojnih stadijev težava lahko ponovno pojavi.
Resarji oziroma tripsi so majhni, vendar lahko zaradi hitrega razvoja, skritega načina življenja in velikega števila gostiteljskih rastlin postanejo trdovraten škodljivec. Ključ do uspeha je, da jih odkrijemo čim prej in ne čakamo, da se močno namnožijo.
Pri naravnem pristopu kombiniramo izolacijo rastline, odstranjevanje poškodovanih delov, spiranje z vodo, higieno okolice, spremljanje z lepljivimi ploščami ter ohranjanje oziroma uporabo koristnih organizmov. Najpomembnejša pa je vztrajnost – zaradi njihovega življenjskega cikla je treba rastline spremljati in ukrepe po potrebi ponavljati.








