Kompost – poznate vse majhne skrivnosti pravilnega kompostiranja? Gre za naraven proces razkrajanja organskega materiala, namenjen ekološki pridelavi domačega gnojila z visokim deležem humusa.
Dejan Udovč
Dipl. inž. agronomije in hortikulture
Kompostiranje poteka postopoma in v kontroliranih pogojih. Pomembno vlogo imajo mikroorganizmi, ki biološko razčlenijo organske odpadke na enostavnejše dele, ki se nato pretvorijo v humusne spojine.
Zakaj je dobro kompostirati?
Kompostiranje je dejansko proces recikliranja organskih oz. »bio odpadkov«, s katerim hkrati prodbimo tudi ekološko najbolj sprejemljivo organsko gnojilo – kompost. Morda je kompost za marsikoga le navaden kup zemlje, za nas vrtičkarje predstavlja nesluteni potencial, ki nam bo kasneje v sezoni prinašal veselje in zagotavljal zdrav in rodoviten vrt.
Lastnosti komposta
Zrel kompost prav gotovo predstavlja najboljše domače gnojilo. Kompost vsebuje 70–80 % organskih mase, in je zelo bogat z vsemi osnovnimi hranili kot so dušik, fosforj, kalij in kalcij. Pravilno pripravljen kompost vsebuje tudi velik delež humunsih spojin, zaradi katerih so tla rodovitnejša. Razlog za to je sposobnost humusa, da absorbira vlago in raztopi minerale, potrebne za rast rastlin. Poleg tega je za nas vrtnarje pomembno tudi, da kompost povečuje mikrobiološko aktivnost v tleh.
Uporaba komposta
Pred uporabo je treba kompost dobro presejati, s čimer boste odstranili vse nestrukturirane ostanke (npr. lupine orehov itd.). Te ostanke nato vrnete na kompostni kup.
Organskih vrtnarjev večji delci kompostnega materiala običajno ne motijo, zato lahko po želji ta del tudi preskočite. Grobji material lahko uporabite tudi kot organsko zastirko za vrt in tako zaščitite rastline pred vremenskimi vplivi. Proces kompostiranja se bo nadaljeval tudi na vrtu.
Količina hranil v kompostu je nekoliko manj izrazita kot pri gnojili, ki jih kupite. Zaradi tega gnojenje zahteva večjo količino komposta – od 30 do 60 ton na hektar. Za domače vrtove se priporoča 2 do 5 litrov na kvadratni meter, odvisno od potreb vsake rastline. Dodate ga lahko tudi v luknje, kamor boste sejali ali sadili rastline, ter tako prihranite dragoceni material. Kompost dodajte tik pred setvijo ali sajenjem.
Kompostna juha
Morda niste vedeli, da je kompost lahko tudi odlično tekoče organsko gnojilo?
Iz domačega komposta lahko brez težav pripravimo tudi kompostirana juha, ki bo služila kot blago tekoče gnojilo za prehrano rastlin. Kompostno juho pripravite tik preden je kompost zrel – material dajte v ustrezno posodo in zalijte z vodo v razmerju 1 : 6. Dobljeno zmes dobro premešajte, precedite ter nalijte v zalivalko in z njo zalivajte rastline. Kompostna juha ne le nahrani rastkline ampak se uporablja tudi za spodbujanje mikrobiološke aktivnosti tal.
Kompostiranje ni nujno umazano delo. Za kuhinjsko uporabo obstajajo manjši in prav ljubki kompostniki!
Priprava komposta – na kaj moramo biti pozorni?
Pri pripravi komposta je treba pozornost posvetiti izbiri idealnega položaja v vrtu, tipu kompostnika in vrsti odpadkov, ki jih odlagamo na kompostni kup. Glede na letni čas in klimatske razmere moramo upoštevati vlago, zračenje in temperaturo komposta.
Kaj je kompostni kup?
Kompostiranje poteka v kompostnih kupih. Kompostna masa je kup odloženih bio odpadkov, v katerem se zgodi proces razkrajanja. Kompostni kup je lahko postavljen kar na prostem ali pa ga namestite v primeren kompostnik.
Idealen položaj za kompost
Glede na dejstvo, da večina organskega materiala za kompost prihaja z vrta (pokošena trava, ostanki obrezovanja, suho listje, plevel, neuporabna zelenjava idr.) in se pripravljen kompost ponovno vrača na vrt, je najbolje izbrati mesto na vrtu ali blizu njega. Veliko organskih odpadkov pride tudi iz gospodinjstva – če je to izvedljivo, razmislite o mestu med hišo in vrtom.
Kompost bo potrebno občasno zalivati, kar velja še posebej v toplih in sušnih obdobjih, zato je dobro, da je voda nekje pri roki.
Kar se tiče položaja glede na sonce, je najbolje, da izberete polsenčni položaj. Sončna toplota bo pospešila proces razgradnje. Toda po drugi strani lahko prevelika količina sončnih žarkov in toplote kompost tudi izsuši.
Tla, kamor se postavlja kompostni kup, naj bodo rahla in dobro odcedna. V nasprotnem bi lahko zadrževanje vlage povzročilo ožganine, hkrati pa tudi slabe vonjave komposta. Pred postavitvijo kompostnega kupa je treba s tal očistiti plevel. Čeprav je kompost običajno postavljen nekje na koncu vrta, kjer je čim manj viden, ga ne smete postaviti neposredno ob ograjo. Okoli kompostnega kupa je dobro pustiti vsaj 1,5 metra prostora.
Posoda za kompost oziroma izbira kompostnika
Na velikih, odprtih površinah je mogoče kompost enostavno nalagati na kup. Za večino manjših gospodinjskih vrtov pa so zelo primerne tudi posode za kompost – kompostniki. Kompostnik je najpogosteje plastičen ali lesen, vendar pa se ga lahko naredi tudi iz drugih materialov, npr. iz kovinske žice, betonskih blokov ali celo iz starega žara. Lesen kompostnik je najboljši termoizolator. Po drugi strani pa je plastični kompostnik lažje vzdrževati in premikati.
Naš nasvet
Če si želite ekološki in najcenejši kompostnik, ga naredite sami iz že uporabljenega materiala – reciklirajte! Tako lahko iz lesenih palet naredite štirikotni okvir brez dna.
Plastičen sod, ki ga ne potrebujete več, je odličen za kompost. Odstraniti mu je treba vsaj del dna, da bo kompostna masa lahko dihala. Med procesom kompostiranja sod večkrat obrnite, da se bodo materiali nekoliko premešali.
Trojni kompost – za vse, ki se kompostiranja lotevate zelo resno
Tridelni kompostnik je narejen iz treh lesenih skrinjic brez dna, ki so postavljene druga ob drugi (uporabite nerjaveče žeblje). Dimenzije posameznih zabojnikov so 1–1,2 m širine/dolžine in 1,2–1,5 m višine, torej kvadrat 1,2 metra. Idealno bi bilo, če se da sprednji del odpreti, saj je potem kompost lažje premešati.
V prvi zabojnik odlagajte svež odpadni material iz kuhinje in vrta. Ko se napolni, počakajte približno 7 do 10 dni, potem material prenesete v drugi zaboj in premešate. Tu se postopek nadaljuje naslednjih 10 dni, potem se masa spet prenese naprej v tretji zabojnik. V tretjem delu se postopek kompostiranja konča. Ko je tretji zabojnik prazen, postane prvi, prvi postane drugi in tako naprej.
Zaščita komposta
Glede na vremenske razmere bo treba kompost občasno zaščititi pred obilnim dežjem, snegom, vetrom, mrazom ali neposredno sončno svetlobo. V specializiranih prodajalnah lahko kupite materiale, ki so namenjeni pokrivanju komposta. Če pa želite prihraniti nekaj denarja, uporabite materiale, ki jih imate pri roki – slamo, karton ali črno plastično folijo.
Začetek kompostiranja
Tla, na katera boste postavili kompost, naj bodo rahla in brez plevela. Poleg tega morajo biti ravna, da bo kompost stabilen. Na dno položite nekaj slame ali sena (10 cm) in zalijte. Tako pripravljen kompostnik je pripravljen za začetek kompostiranja.
Za postavitev komposta je najboljši letni čas pomlad, ko se tla rahlo segrejejo in osušijo, ali jesen, ko so temperature še vedno prijetne, tla pa topla.
Zlaganje slojev odpadkov na kompost
Organske odpadke začnite nalagati na vrtna tla in ne na betonsko podlago. Na dno polagajte bolj grob material, npr. veje in debelejše kose lesa, razrezane na 10–15 cm velike dele. Nadaljujte z vedno bolj drobnim materialom. Takšen način zlaganja, bo omogočil boljše kroženje zraka in boljši pretok vode. Na to naložite različne organske odpadke iz kuhinje (brez plastike sevda) in vrta, kot so listje, pokošena trava, slama, veje po obrezovanju žive meje, grmičevja in dreves, pa tudi odpadni papir in karton (brez tiska). Občasno je dobro dodati tudi gabezovo listje, ki spodbudi fermentacijo in razvoj višje temperature.
Med posameznimi sloji je priporočljivo dodati tanko plast zemlje ali starejšega komposta, za bolj nestrpne, ki bi želeli hitrejše kompostiranje pa dodajte pest organskega gnojila za vrt Organski vrt. Najbolj priporočljiva višina kompostnega kupa je približno 1,5 metra. Z razgradnjo se kup posede in zniža do četrtine svoje prvotne višine.
Pogoji za kompostiranje
Osnovni pogoji oz. dejavniki, ki vplivajo na proces kompostiranja so zrak, vlaga in toplota. Kompostni kup mora biti zračen, da preprečimo vrenje. Ob večjih količinah odpadkov se mora kompostni kup redno prezračevati oz. obračati. Količina vlage bo odvisna od vrste odpadkov in vremenskih pogojev – kompost bo včasih potreboval zalivanje, drugič zaščito pred padavinami.
Temperatura v kompostnem kupu lahko doseže tudi 70 stopinj. Temperaturo proizvajajo mikroorganizmi, ki predelujejo »hrano« – ogljik in dušik iz razgrajenih organskih odpadkov.
Za uspešen proces kompostiranja je pomembno ustrezno razmerje med odpadki , ki vsebujejo večji delež dušika in tistimi z večjim deležem ogljika. Razmerje med ogljikom in dušikom v kompostnem kupu mora biti približno 3 : 1 v korist ogljika. Če takšnega razmerja ne uspete doseči, se prepričajte, da je ogljik vsaj nekoliko prisotnejši od dušika.
Zeleni odpadki vsebujejo več dušika (ostanki trave, sadja in zelenjave, ostanki čaja in kave, gnoj), medtem ko vsebujejo rjavi odpadki več ogljika (listje, veje, slama, papir). Če vam primanjkuje rjavih odpadkov, lahko dodate tudi kokosova vlakna (drobnejša ali debelejša, odvisno od potreb).
Kaj gre in kaj NE gre v kompost!
Pravilna izbira kompostnega materiala in njegovo pravilno zlaganje sta pomembna predpogoja za proizvodnjo visokokakovostnega komposta. Večje odpadke je treba sesekljati (na nekaj centimetrov), da bi tako pospešili razkroj. Odpadki z vrta in kuhinje se zlagajo na kompostni kup v tankih plasteh in se po potrebi sproti zalivajo.
Materiali, ki spadajo na kompost, so:
- trava, plevel brez semen, neuporabni deli rastlin;
- ostanki zelenjave in sadja;
- suho listje (razen listja oreha) in veje, lubje, iglice iz mehkega lesa;
- odcvetele rože;
- lesni sekanci, slama, seno;
- čaj in kava;
- lupine jajc;
- papir, karton, embalaža za jajca, časopisi (ne smejo biti pobarvani ali lepljeni) – vse mora biti razrezano in navlaženo v tankih plasteh;
- volna, bombaž;
- perje, živalska dlaka, lasje;
- pepel (v majhnih količinah, enakomerno razpršen);
- za povečanje volumna in boljšo zračnost uporabite kokosova vlakna (organska zemlja ali zastirka);
- organsko gnojilo (za spodbujanje mikroorganizmov).
Na kompost NE sodijo:
- trajni pleveli, plevel s semeni;
- rastline, obdelane s pesticidi – pazite npr. pri rožah;
- materiali, ki vsebujejo barve in druge kemikalije (lakirani les, zdravila, barvne revije itd.);
- nafta in izpusti bencina;
- anorganski materiali (guma, plastika, kamen, steklo, stiropor, sintetika in podobno);
- masti in olja.
Naš nasvet
Če niste prepričani, ali plevel vsebuje semena, ki jih v kompostu ne želite, je najbolje, da ga odložite na sredino komposta, kjer je temperatura najvišja in preprečuje kaljenje semen.
Kompostiranje – pogosta vprašanja in težave
1. Kompostni kup izgleda neaktiven – kaj se dogaja v kompostu?
Če se vam zdi, da so v kompostnem nič ne dogaja, preverite, ali izpolnjuje osnovne pogoje, povezane z zrakom, vlago in toploto.
Če želite pospešiti kompostiranje, uporabite organsko peletirano organsko gnojilo za vrt Organski vrt. Za pripravo 200 litrov komposta (manjši kompostnik) dodajte 1 kg gnojila oz. 4 kg gnojila za 800 l (večji kompostnik). Odsvetujemo vam uporabo fungicidov (ubijalci gliv), saj lahko z njimi bistveno zmanjšate učinkovitost delovanja mikroorganizmov, ki skrbijo za pridelavo komposta.
Za boljšo zračnost biološke odpadke zlagajte v tankih plasteh in – če je treba – kompostni kup večkrat nežno premešajte (obrnite vsebino).
Poleg zraka je vlaga nujno potrebna za življenje mikroorganizmov. Ali je kup dovolj vlažen, lahko preverite na naslednji način: stisnite malo komposta v pesti – če lahko iztisnete nekaj kapljic, je kompost dovolj moker, v nasprotnem kompostni kup zalijte.
V hladnejših mesecih se proces kompostiranja upočasni. Da se ne bi popolnoma ustavil, lahko malo pomagate tako, da odstranite del kupa in dodate nekaj materiala, bogatega z dušikom (zeleni material), ali enostavno dodate organsko gnojilo za vrt – pospeševalec komposta Organski vrt. Potem kompost dobro premešajte in ga pokrijte.
Pomanjkanja dušika lahko upočasni ali celo ustavi proces kompostiranja. Vzrok za to je pomanjkanje tako imenovanih zelenih odpadkov, bogatih z dušikom (trava, sadni in zelenjavni ostanki itd.). Kot smo že omenili, je najbolje dodati nekaj gnojila, saj boste ostale materiale težko dobili v primernih količinah, razen če ste zelo pridni v kuhinji.
Dodaten material, ki pospešuje proces, dodajte v tankih slojih, saj boste tako pospešili razgradnjo tudi v razmerah, ki so sicer neprimerne za kompostiranje.
Razlog za »nedelujoč kompost« je lahko tudi preprosto konec procesa. Če je kompost enakomerne strukture, temno rjave do črne barve in ima prijeten vonj po gozdu, je pripravljen in primeren za uporabo na vrtu.
2. Kompost privlači glodavce in muhe.
Glodavce običajno pritegnejo ostanki kuhane hrane, ki vsebuje meso ali ribe. Zato se izogibajte dodajanju takšnih odpadkov na kompostni kup. Če pa ga vseeno dodate na kup, ga postavite na sredino in pokrijte z nekaj nevtralnega materiala, npr. slame ali trave. Omenjeno bo pritegnilo tudi muhe, zato uporabite enak postopek – kuhano hrano odložite na sredino komposta, kjer je temperatura najvišja, zato je tam najboljše delovanje mikroorganizmov.
3. Kompost ima neprijeten vonj.
Če sledite navodilom o materialih, ki jih lahko dodate kompostu, ne bi smelo priti do tovrstnih težav. Vendar se lahko zaradi pomanjkanja zraka vseeno pojavi tudi neprijeten vonj, kadar je recimo kompostni kup preveč tesen (vsebuje premalo grobega materiala) ali moker. V tem primeru lahko kup prevrnete in dodate primernejše materiale, ki bodo absorbirali prekomerno vlago, kot so slama, seno, kokosova vlakna ali zdrobljen papir.
4. Kdaj je kompost dozorel oz. pripravljen?
Postopek kompostiranja lahko traja od nekaj mesecev do 1 leta – odvisno od vrste in količine odpadkov ter vremenskih razmer. Zrel kompost ima naslednje značilnosti: rahla in enakomerna tekstura, temno rjava do črna barva in prijeten vonj po gozdu. Masa, ki še ni dozorela, ima navadno neprijeten vonj, je svetlejše barve in vsebuje nepredelane materiale.
Narava nikoli ničesar ne zavrže – kompost je čisto zlato za vaše rastline! Spomnite se naših nasvetov, ko boste naslednjič nekaj želeli odvreči v kanto za smeti.
HomeOgarden izdelki za organsko vrtnarjenje:
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Morda vas zanima tudi
Naravno vrtnarjenje: prvi koraki do organskega vrta
Vedno več ljudi se odloča za naravno vrtnarjenje, ker ne zaupajo zelenjavi iz trgovine. Popoln videz, ki traja več tednov, in plastičen okus, ki ni niti najmanj podoben okusom, ki se jih spomnimo iz otroštva, kažeta, da sta sadje in zelenjava iz trgovine industrijsko pridelana.
9 razlogov, zakaj boste sadili le še v sadilne vreče (kratek vodič)
Sadilne vreče so postale prava vrtičkarska evforija! Z njimi se boste lahko lotili vzgajanja vrtnin povsem samozavestno – tudi, če ste še zeleni pionir. Njihova glavna vrlina je vsekakor to, da jih lahko uporabite kjerkoli se vam bo zahotelo. Vrtnarjenje z njimi je lahkotno – brez cmoka v grlu, kako se ga lotiti.
10 korakov za urejanje vrta spomladi
Preverite 10 nasvetov za učinkovito urejanje vrta spomladi. Prekopavati vrt ali ne? Gnojenje vrta, boj z plevelom, in še mnogo več.
Prednosti organskih gnojil
Lastna ekološka vzgoja rastlin postaja vedno preprostejša zaradi izbire novih organskih gnojil in preparatov za rastline, ki delujejo hitro in imajo na rastline neposreden učinek, povečujejo pa jim rast, cvetenje in nastanek plodov.
Druge kategorije izdelkov za vrt:
