Radič, skrivnostno grenka zelenjava, ki navdušuje brbončice in širi svoje čare v številnih kulinaričnih tradicijah po vsem svetu. Ta članek vas bo popeljal v čudovit svet radiča, razkrivajoč njegove različne sorte, vzgoja radiča od setve do pridelka, zgodovino, prehranske koristi in raznolike načine uporabe v kuhinji.
Nekatere sorte radiča so tako dekorativne, da spet pridobivajo nekdanjo priljubljenost pri vrtnarjih, da jih vzgajajo na gredicah in koritih skupaj z okrasnimi rastlinami.
Dejan Udovč
Dipl. inž. agronomije in hortikulture
Radič
Radič (Cichorium intybus) je zelnata rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki se pogosto goji zaradi svojih grenkih listov, ki so uporabljeni v različnih kulinaričnih jedeh.
Zgodovina radiča je bogata in sega nazaj v starodavne čase. Radič, znan tudi kot divja cikorija, je izviral iz Evrope in Azije, in od tam se je razširil po vsem svetu in je znana po svoji prilagodljivosti na različne podnebne razmere. Radič so vzgajali in uporabljali že v starodavni Grčiji in Rimu. Stari Rimljani so cenili radič zaradi njegove grenkobe in ga uporabljali v kulinariki ter tudi kot zdravilno rastlino. Ali ste vedeli, da je radič znan po svoji grenkobi, ki jo mnogi cenijo, in ima številne zdravilne lastnosti? Uporablja se v različnih kulinaričnih jedeh, vključno s solatami, juhami, pečenimi jedmi. Zaradi svoje zgodovine in unikatnega okusa ostaja pomembna sestavina v svetovni kulinariki.
Vrste radiča
Goriški radič: Imenuje se tudi goriška vrtnica ali solkanski radič. Je vrsta cikorije, ki jo vzgajajo na območju Gorice v deželi Furlanije – Julijske krajine v Italiji.
Radič štrucar: Radič v tipu štrucarja s širokimi svetlo zelenimi listi. Je sladkega, nekoliko grenkega okusa z izjemno hranilno vrednostjo. Radič štrucar je primeren za vzgojo v vrtnih in visokih gredah, do prvega mraza ga lahko pustite na prostem, nato ga je potrebno pobrati ali zaščititi pred nizkimi temperaturami. Poskrbeti morate, da ga posadite v kvalitetno vrtno zemljo, ki ji dodate organska gnojila.
Rdeči radič »Treviški«: Radič Treviški rdeči je zgodnja sorta, ki prezimi na prostem. Okrogli, ozki, zeleni listi oblikujejo čvrsto rdečo glavico v majhni rozeti. Grenka sestavina (intybin) radiča uravnavajo prebavo, pospešujejo cirkulacijo krvi in telesno presnovo. Suličasti listi so primerni za rezanje. Jeseni oblikuje majhno rozeto, ki prezimi. Je zelo okusen in odličen za siljeni radič.
Rdeči radič »Palla Rossa«: Radič Palla Rossa 2 je zgodnja sorta radiča, ki ne prezimi na prostem. Okrogle glavice z vinsko rdečimi listi, so odličnega, nekoliko grenkega okusa. Pobiramo ga jeseni in zgodaj pozimi. Radič Palla Rossa 6, oblikuje kompaktne lepe glavice s temno rdečimi listi, ki po sredini ne oblikujejo tako širokega rebra. Glavice so nekoliko bolj vijoličasto obarvane v primerjavi z radičem tipa Palla Rossa 5. V primerjavi s tem tipom je tudi poznejši, kar pomeni, da je primeren za pozno jesensko pridelavo. Ta radič brez kakršnih koli težav prezimi na prostem.
Belgijski radič »Vitlof«: Belgijski radič, znan tudi kot vitlof (iz francoske besede “chicorée de Bruxelles”), je posebna sorta radiča, ki je znana po svojih bledih, rumenkasto-belih glavah in nežnem okusu. Ta sorta radiča je priljubljena v belgijski in francoski kuhinji, kjer se uporablja za pripravo različnih jedi.
Rdeči radič »Rossa di Verona«: Eko semena radič »Rossa di Verona« ima okroglo ali ovalno glavico s kompaktnimi listi. Listi so čvrsti in gosti, običajno značilne vijolične ali rdečkaste barve.
Pisani radič »Castelfranco«: Radič Castelfranco je posebna sorta radiča, ki izvira iz severne Italije, v bližini mesta Castelfranco Veneto. Ta sorta radiča je znana po svoji privlačni in edinstveni zunanjosti, saj ima nežne zelene liste s črtastimi rjavimi madeži in rdečkastim robom. Zunanji listi so nežno valoviti, medtem ko so notranji listi svetlejši in bolj krhki. Radič Castelfranco je občutljiv na zmrzal, zato ga je treba vzgajati in skladiščiti pri primernih temperaturah, da se ohrani njegova kakovost.
Katalonski radič »cikorija«: Listi katalonskega radiča so valoviti in razvijejo podolgovate ali koničaste glavice. Listi so običajno svetlo zelene barve z belimi žilami.
Kako siliti radič?
Siljeni radič je poseben način vzgoje radiča (Cichorium intybus) in drugih rastlin iz družine Cichorium, ki vključuje tudi endivijo. Ta metoda vključuje pospeševanje rasti radiča z izpostavljanjem rastlin temi.
Katere sorte radiča so primerne za siljenje radiča? Med sorte radiča primerne za siljenje spadajo radič Verona, Castelfranco, Treviški in Vitlof.
Siljeni radič se pogosto uporablja za pridelavo z nežnejšimi in manj grenkimi listi, kar je zlasti priljubljeno v številnih evropskih kuhinjah.
Proces siljenja radiča vključuje več korakov:
- Vzgoja na vrtni gredi: Radič se najprej vzgoji na zelenjavni gredi, kjer rastlina razvije svoje osnovne liste. Ti listi so običajno grenki in trdi. Pred izkopom radiča za gnojenje uporabite organsko tekoče gnojilo.
- Izkop in čiščenje: Oktobra ali novembra z vilami izkopljite radič, da preostanejo samo korenine in del zelene sredice rastline. Pazite, da ne poškodujete občutljive korenine. Odrežite šop listov, 2 cm nad koreninskim vratom. Koren naj bo dolg do 15 cm.
- Siljenje: Korenine radiča se posadijo v šotne lončke ali zloži v plastična korita, kjer nadaljuje z rastjo. Za spodbujanje rasti in krepitev radiča uporabite sredstvo za krepitev zelenjadnic, rastline postavite v hladen in temen prostor s temperaturo do 15°C , kar vodi do bolj nežnih in manj grenkih listov. Postopoma se bodo razvijale majhne glavice iz tesno zavitih listov. Popolnoma razvite glavice po potrebi režete in uporabite v kulinariki.
Siljeni radič je še posebej priljubljen v Evropi, kjer se uporablja za pripravo različnih tradicionalnih jedi.
Trik za vzgojo radiča
V starih časih so babice radič »štrucar« pred nizkimi temperaturami ovili v stari časopisni papir in ga zaščitenega pred mrazom postavile v lesene zabojčke.
Semena radiča in sejanje radiča
Semena radiča
Spomladi med prvimi radiči lahko že posejemo sorto radiča Rossa di Verona, tržaški solatnik, Mantovano. Ostale sorte radiča na primer Goriški radič sejemo poleti vse tja do konca avgusta.
Številni vrtičkarji se vzgoje sadik s semeni izogibajo, ker mislijo, da je prezahtevna.
Sejanje radiča
Radič lahko sejemo skozi celo leto 12 mesecev. Pri nakupu semen pa moramo biti pazljivi, ker nekatere sorte radiča ljubijo hladne mesece, druge pa toplejše poletne dni. Semena radiča lahko sejemo tudi v zabojčke, korita ali sadilne vreče. Če se odločimo za tak način vzgoje moramo upoštevati, da je potrebno sadike radiča prepikirati, ko naredi dva prava lista.
Vzgoja sadik radiča
Semena radiča vzkalijo v 5 – 14 dneh. Za setev radiča se uporabi rahlo organsko zemljo ter mikoriza. Ko rastline zrastejo do približno 4 cm vam priporočamo, da uporabite gnojilo za zelene rastline. Rastline radiča škropimo na 2-3 tedne, vse do presajanja na prosto.
Vzgoja radiča: Sajenje sadik radiča
Za uspešno vzgojo radiča je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Poskrbimo za vlažna tla, izkoristimo razpoložljivi prostor, pravilno zalivamo, redno odstranjujemo plevel ter jih pravočasno pobiramo. Radič potrebuje sončno lego ter hranljiva tla.
Zemljišče za sajenje radiča
Radič lahko sejete in sadite na stalno gredo. Glede zemljišča radič ni posebno zahteven pomembno je le, da tla dobro zadržujejo vlago. Pred sajenjem za gnojenje zemljišča uporabite organska gnojila za vrt.
Za uspešno vzgojo radiča je pomembno izbrati pravo zemljišče in pravilno pripraviti vrtna tla.
Nekaj ključnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri izbiri zemljišča za sajenje radiča:
- Sončna lega: Radič potrebuje svetlo mesto, zato izberite lokacijo, ki je izpostavljena soncu ali delni senci.
- Dobra drenaža: Vrtna tla morajo imeti dobro drenažo, saj radič ne prenaša stoječe vode. Tla, ki zadržujejo vodo, lahko privedejo do gnitja korenin.
- PH vrednost tal: Radič običajno uspeva v tleh z nevtralno do rahlo kislo pH vrednostjo okoli 6,5. V primeru, da so vrtna tla kisla, lahko dodate zeolit za vrt, da uravnotežite pH.
- Rodovitna tla: Radič raste najbolje v rodovitnih tleh, bogatih s humusom. Pred sajenjem lahko v tla dodate organsko snov, kot je kompost, da povečate rodovitnost tal ali organska gnojila.
- Izogibanje onesnaženih tal: Poskrbite, da bo zemljišče brez bolezni, škodljivcev ali kemičnih ostankov. Rastline radiča so zelo občutljive na nekatere bolezni, zato je dobro izbrati mesto, kjer niste nedavno tega vzgajali radiča ali njegovih sorodnih vrtnin (endivija).
- Kolobarjenje radiča: Vzgajate tudi druge vrste zelenjave, bodite pozorni na kolobarjenje rastlin. Radič ne sme biti na istem mestu vrta več let zapored, da se preprečijo bolezni radiča in izčrpanost tal.
Priprava zemljišča za sajenje radiča vključuje pravilna priprava tal v vrtu, da se izboljša struktura tal in se odstranijo morebitne kamenčke in plevel.
Najboljša temperatura za kaljenje radiča
Semena radiča bodo pri temperaturi nad 25°C zelo slabo kalila; da se ne pregrejejo, jih je najbolje posejati zgodaj zvečer.
Trik za vzgojo radiča
Radič lahko vzgajamo v vsaki posodi in je tako kot druge balkonske rastline lep okras terasi, okenski polici in balkonu. Uporabimo univerzalen substrat in organska gnojila z mikorizo, tekom sezone pa na 14 dni zalivamo z gnojilom za zelene rastline.
Radič sadilna razdalja:
Razdalja med rastlinami radiča naj bo 20-30 cm x 20-40 cm. Ko je radič posajen se lahko doda zastirka za vrt, da preprečimo rast plevela in ostane zemlja dalj časa vlažna.
Dobri/slabi sosedje radiča:
Dobri sosedje radiča so paradižnik, fižol, šetraj. Za slabega soseda pa radič v svoji bližini ne mara peteršilja.
Oskrba radiča v rasti
Za uspešno vzgojo radiča je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Poskrbimo za vlažna tla, izkoristimo razpoložljivi prostor, pravilno zalivamo, redno odstranjujemo plevel ter ga pravočasno pobiramo. Pri setvi na prosto se nam velikokrat zgodi, da radič posejemo pregosto. Redčimo rastline radiča, ko so velike približno 5 cm.
Pobiranje radiča
Jeseni je pomembno, da radiča nikar ne spravljate prehitro. Tudi letne sorte prenesejo stopinjo ali dve pod ničlo. Glavnati rdečelistni radiči prenesejo veliko več, če imajo dovolj zraka, okopano, rahlo zemljo in niso pregnojeni. Uporabno zrelost radič doseže v 8-12 tednih od sejanja. V hladnem vremenu postane radič bolj hrustljav in listi dobijo močnejšo barvo.
Trik za vzgojo radiča
Cvetovi radiča so modro-vijolični in so nanizani na dolgih steblih. Ti cvetovi so privlačni za čebele in druge opraševalce.
Gnojenje radiča in dognojevanje radiča
Če radič zelo slabo raste, ga je potrebno pognojiti z gnojilom, ki vsebuje več dušika. V sušnem obdobju ne pozabite radiča obilno zalivati ter ne pozabite uporabiti gnojilo za zelene rastline.
Bolezni radiča in škodljivci radiča
Bolj kot bolezni na radiču delajo škodo polži, voluhar, koreninske uši in strune. Za boj proti njim uporabimo naravne pripravke za zaščito rastlin.
Bolezni radiča
Bolezen, ki napade radič, je pepelasta plesen. Veliko manj imamo težav z sadikami radiča, če vzgojimo zdrave ter odporne sadike, ki smo jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin, če opazimo majhno spremembo ukrepamo takoj.
Radič je zelenjava, ki jo ljudje običajno vzgajajo zaradi njegovih grenkih listov, ki jih uporabljajo v solatah in drugih jedeh. Kljub svoji priljubljenosti lahko radič trpi za nekaterimi boleznimi in škodljivci, ki vplivajo na njegovo rast in zdravje. Nekatere pogoste bolezni radiča so:
- Plesni: Različne vrste plesni lahko napadejo radič, vključno z pepelasto in sivo plesnijo. Plesni povzročijo gnitje in propadanje rastlin.
- Bolezen koreninske gnilobe: Ta bolezen je posledica gliv, ki lahko prizadene korenine radiča. Povzroča propadanje koreninskega sistema, kar lahko privede do upočasnjene rasti in slabšega pridelka.
- Listna pegavost: Različne glivice lahko povzročijo rjave ali temne lise na listih radiča. To lahko vpliva na fotosintezo in zmanjša kakovost listov.
Škodljivci radiča
Med škodljivci pa nam večjo škodo povzročajo listne uši, polži, strune, ptice, voluhar.
- Listne uši: Listne uši so majhni insekti, ki se hranijo s sokovi rastlin. Na radiču lahko povzročijo ukrivljenost listov, porumenelost in slabši pridelek. Proti listnim ušem se lahko učinkovito zaščitite s naravnim sredstvom proti listnim ušem Škodljivci Stop.
- Polži: Polži so škodljivci, ki lahko povzročijo luknje in poškodbe na listih radiča ter ga pojedo. Največkrat se skrivajo v vlažnih predelih vrta. Svetujemo vam da radič zaščitite z naravnim sredstvom proti polžem Polži Stop.
- Voluhar: Nekateri vonji in okusi, kot na primer česen, poper ali pripravek voluhar stop, ki vsebuje ricinusovo olje, lahko na naraven način odženejo voluharje.
- Ptice: Najpogosteje se ptice prehranjujejo s semeni, listi in drugimi deli rastlin radiča.
Za boj proti trdovratnim boleznim in voluharju na solatnicah se lahko borimo tudi z domačim pripravkom iz česna. Za izdelavo pripravka potrebujemo 35 g česnovih strokov, če imamo mladi česen lahko uporabimo tudi liste. Česen prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati čez noč. Škropimo po rastlinah ob oblačnem vremenu in večernih urah.
Trik za zaščito radiča
Za zaščito radiča pred nadležnimi pticami v vrt postavite ogledala ali svetleče trakove iz aluminijaste folije. Te elemente lahko premikate, da ustvarite bleščeči svetlobni odboj svetlobe, kar lahko odvrne ptice.
Pobiranje radiča
Jeseni je pomembno, da radiča nikar ne spravljate prehitro. Tudi letne sorte prenesejo stopinjo ali dve pod ničlo. Glavnati rdečelistni radiči prenesejo veliko več, če imajo dovolj zraka, okopano, rahlo zemljo in niso pregnojeni. Uporabno zrelost radič doseže v 8-12 tednih od sejanja. V hladnem vremenu postane radič bolj hrustljav in listi dobijo močnejšo barvo.
Uporaba radiča – zdravje, kozmetika, kulinarika
Radič je zelo hranljiv in vsestranski, da ga lahko vključite v svojo prehrano in nego kože na različne načine.
Uporaba radiča za zdravje
Radič je ohranil svojo priljubljenost v srednjem veku v Evropi. V tem obdobju so ga vzgajali tudi v samostanskih vrtovih in cenili zaradi njegovih zdravilnih lastnosti. Radič je bogat z vitamini in minerali. Vsebuje vitamine, kot so vitamin K, vitamin A, vitamin C, folna kislina in minerale, kot so kalij in kalcij. Uživanje radiča lahko prispeva k boljšemu zdravju kosti, kože in vida.
Uporaba radiča v kozmetiki
Radič je zaradi vsebnosti intibyna zelo uporaben tudi v kozmetiki.
Zmanjšanje oteklin: Hladen radičev obkladek lahko pomaga zmanjšati otekline okrog oči. Narežite radič na tanke rezine in jih položite na oči za nekaj minut.
Radičeva kopalna sol: Lahko naredite radičevo kopalno sol z mešanico listov radiča z eposomsko (grenko) soljo. Ta mešanica naj bi pomagala pri sproščanju in negi kože.
Uporaba radiča v kulinariki
Radič pogosto uporabljamo v solatah, saj je rahlo grenak in hrustljav. Lahko ga kombinirate z drugo zelenjavo, oreščki, sadjem in prelivom po izbiri. Radič lahko tudi kuhate ali dušite, da ublažite njegov grenak okus. Dodajte ga k omakam, juham ali ga popecite s česnom in olivnim oljem.
Za okusen in zdrav obrok obiščite: https://okusno.je/recept/rizota-z-rdecim-radicem
Koristi radiča
Grenka sestavina (intybin) radiča uravnavajo prebavo, pospešujejo cirkulacijo krvi in telesno presnovo.
Več o vzgoji radiča si lahko ogledate v video nasvetu:
Naj bo radič navdih za nove kulinarične izzive in vir zdravja ter sprostitve v vašem vrtu ali kuhinji. Skozi stoletja je radič ostal zvest spremljevalec na mizi ljudi po vsem svetu, in s pravim pristopom bo ostal tudi del vašega prehranskega in zdravstvenega življenja.
Ko boste naslednjič videli radič v trgovini ali razmišljali o tem, kaj posaditi v svojem vrtu, se spomnite na vsestranskost in koristi te skromne rastline. Radič nas uči, da so lahko najboljše stvari tiste, ki prihajajo iz narave, in da se skriva pravo bogastvo tako v okusu kot v zdravju.
Za vzgojo radiča priporočamo:
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Morda vas zanima tudi
Vzgoja motovilca od setve do pridelka
Vzgoja motovilca od setve do pridelka: kdo od nas ne pozna prve spomladanske solate iz okusnega motovilca s trdo kuhanim jajčkom ter regratom? Motovilec posejte pravočasno, da ga boste pobirali že v istem letu.
Voluhar na vrtu – kako ga pregnati?
Vam tulipani to pomlad niso vzklili? Je večina vašega posejanega graha izginila? Ali so na vašem zelenjavnem in okrasnem vrtu vidni rovi? Če ste vsaj na eno vprašanje prikimali, je morda za poškodbe na vaših rastlinah kriv voluhar.
Semena in sejanje – vzgojimo popolno zelenjavo
Ko sem hodil še v malo šolo, sem nekoč posadil semena fižola. Verjetno ste kot otrok tudi vi to kdaj storili. Spomnim se, kako sem fižolovo zrno vtaknil v jogurtov lonček, delno napolnjen s prstjo in ga veselo zalival, opazoval kako kali in ga nato ponosno pokazal staršem. V prihodnjih vrtnarskih nasvetih se bomo znebili strahu pred neuspehom in ustvarili zdrav, čudovit, slasten in samozadosten vrt iz semena.
Vrtnarjenje za začetnike
Vrtiček? Že več let ste razmišljali o njem. Pa nikoli ni bil pravi čas. Ali pa ste menili, da tej nalogi ne boste kos. Zdaj pa ste se odločili in poprijeli za lopato! A kaj hitro ste ugotovili, da vse skupaj morda ni tak mačji kašelj, kot se je sprva zdelo.
Druge kategorije izdelkov za vrt:
