Popusti
Zemlja za vrt
Kokosova vlakna
Substrat
Zastirka za vrt
Organska gnojila
Gnojila za vrt
Organska gnojila za travo
Specialna prehrana rastlin
Tekoča gnojila
Ekološka semena
Semena cvetlic
Semena zelenjave
Semena zelišč
Zaščita in krepitev rastlin
Krepitev rastlin
Zaščita rastlin
Sadilne vreče
Visoke gredeVzgoja in nega cipres
Vzgoja cipres ni pretirano zahtevna. Pravzaprav je dolgočasna, saj semena kalijo počasi, prav tako pa tudi podtaknjenci cipres potrebujejo več let, da zrastejo. Vseeno gre za hvaležno drevo, saj nam zaradi gostih iglic nudi zasebnost skozi vse leto. Ker vas na vrtu nihče ne vidi, lahko vedno nemoteno sedite na vrtu in uživate v svojih opravilih.
Cipresa oziroma ciprese
Cipresa (Cupressus) prihaja iz Sredozemlja. Med drugim je doma v Grčiji, Italiji in na Cipru. A tudi v naših vrtovih se počuti zelo domače. Posebnost ciprese je ravna, ozka rast, kar jo naredi še posebej privlačno. Ciprese uporabljamo za sajenje živih mej in kot samostojna drevesa.
Vrste cipres
Na svetu je znanih vsaj 16 vrst cipres, le nekaj pa jih gojijo kot okrasne rastline v srednji Evropi. Vse vrste niso dovolj trdožive, omejujoča dejavnika sta predvsem vlaga in padavine. Zelo posebne vrste cipres so na trgu težko dostopne. Najpogostejše ciprese, ki jih lahko gojimo tudi pri nas so: Sredozemska cipresa, Lejlandska cipresa, Thuja smaragd in Kalifornijska cipresa.
Sredozemska cipresa (Cupressus sempervirens): Sredozemska ali vednozelena cipresa je visoko zimzeleno drevo z modrozelenimi iglicami iz družine cipresovk (Cupressaceae). Rastišča ciprese so skalnata tla, blizu obale v Evropi in Aziji. Cipresa s staranjem postane zelo odporna na sušo, zato je potrebno mlade rastline ustrezno zalivati, dokler se ne ukoreninijo. Za stebričasto rast ciprese ni potrebno obrezovati. Za presajanje ciprese sta najbolj primerna meseca april in september, saj so v tem času korenine najbolj aktivne.
Sredozemska cipresa je srednje tolerantna na sol in veter. Les ciprese ohrani vonj tudi po rezanju, poleg tega pa je trd in trpežen. Zaradi teh lastnosti je odlična izbira za zaščito oblačil v omari – trajna dišava bo odganjala molje.
Storži lahko ostanejo na drevesu več let. Pogosto se odprejo zaradi toplote, ki jo ustvari gozdni požar, takrat se semena razpršijo in vzklijejo v pepelu.
Zanimivosti o cipresah: Ciprese pogosto opisujejo kot “moške” in “ženske”. “Moške” ciprese imajo ozko piramidno in stebrasto krošnjo, ki se zoži proti vrhu, s pokončnimi in tesnimi vejami. Po drugi strani pa imajo “ženske” ciprese široko kupolasto krošnjo z vodoravno stoječimi vejami.
Thuja smaragd (Thuya occidentalis »Smaragd«): Thuja smaragd ima ozko, pokončno in gosto razvejano zimzeleno krošnjo. Je počasi rastoči iglavec z lepo, stožčasto obliko. Mlade iglice imajo spomladi rumen odtenek, preden spremenijo barvo v temno zeleno. Lahko jo posadite za živo mejo, kot samostojno v vrtu ali posajeno v večji sadilni lonec.
Thujo posadite v katero koli dobro odcedno vrtno zemljo na polnem soncu. Mlade thuje zaščitite pred mrzlimi in suhimi vetrovi. Pri obrezovanju cipres vedno uporabite zaščitne rokavice saj eterično olje draži kožo in oči.
Sadike cipres – potaknjenci cipres, semena cipres
Čeprav so ciprese znane po svoji bujni rasti, je njihova vzgoja iz sadik dolgočasna. Semena cipres kalijo zelo počasi in tudi potaknjenci cipres potrebujejo več let, da zrastejo v odraslo rastlino za vrt.
Razmnoževanje cipres s semeni: ciprese so enospolne, zato imajo rastline moške in ženske cvetove. Šele iz oplojenih ženskih cvetov se nato razvije storž, ki nosi seme. Da seme uspešno kali, mora storž na rastlini zoreti več let. Vrtnarji posejejo semena v primeren substrat za vzgojo rastlin. Pri približno 10 °C in vlažnem substratu, se mlade rastline razvijejo po nekaj mesecih. Vendar pa traja tudi do 10 let ali več, preden dosežejo privlačno velikost, primerno za sajenje v lonce ali na vrt.
Razmnoževanje cipres s potaknjenci: razmnoževanje cipres s potaknjenci je običajno nekoliko hitrejše. Spomladi iz ciprese odrežite približno deset centimetrov dolgo olesenelo vejo. Nato odstranite vse stranske veje v spodnjem delu potaknjenca. Na teh mestih, kjer ste naredili rane, se bodo kasneje razvile korenine.
Sedaj lahko potaknjence posadite v substrat za vzgojo rastlin. Preko vejice ciprese poveznite prozorno vrečko, ki pomaga, da je zemlja vedno mokra. Svetujem vam, da si pripravite večjo količino potaknjencev cipres, saj se pogosto vsi ne ukoreninijo.
Sajenje cipres
Majhne ciprese se kmalu razvijejo v prave veličastne primerke. Pri sajenju živih mej iz cipres je zato potrebna tudi zadostna sadilna razdalja. Priporočamo razmak najmanj 50 centimetrov med rastlinami.
Trik sajenje cipres: Za sajenje izkopljite luknje oz. jarek, ki naj bo vsaj 10 do 20 cm večji in globlji kot lonec, v katerem je uspevala cipresa.
7 korakov za sajenje cipres:
- Izkopljite sadilno jamo ali jarek.
- Na dno pripravljene sadilne jame dodajte zgornjo plast zemlje, ki ste jo odstranili. Po možnosti primešajte nekaj peska ali gramoza, da povečate prepustnost vode.
- Koreninsko grudo vzemite iz sadilnega lonca in jo z rokami nekoliko zrahljajte.
- Sadiko položite v luknjo v tleh in napolnite z mešanico vrtne in kisle zemlje.
- Ob sajenju dodajte eno pest gnojila za ciprese.
- Zemljo rahlo potlačite in ciprese zalijte.
- Po površini zemlje, dodajte plast organske zastirke, katera bo preprečila izsušitev tal in je hkrati tudi zelo dekorativna.
Za vzgojo cipres lahko uporabite tudi sadilne vreče ali lonce. Tako posajene ciprese lahko prestavljate po terasi in balkonu, kamorkoli želite. Za uspešno rast vam predlagam, da na vsake tri leta zamenjate iztrošeno zemljo. Ob presajanju in sajenju cipres vedno uporabimo mešanico vrtne in kisle zemlje, katera jim najbolj odgovarja.
Ciprese lahko sadite spomladi, od marca do maja, in jeseni, med septembrom in novembrom.
Nega cipres
Ciprese za uspešno rast potrebujejo sončno lego in pravilno pripravo zemljišča. Skozi celotno rastno sezono pa ne pozabite na spodnje nasvete:
- Ko ste spomladi posadili ciprese za živo mejo, jih ne pozabite redno zalivati, da se do vročega poletja dobro ukoreninijo.
- Uporabite organska gnojila za ciprese in kislo zemljo, ki sta ključna za lepo in gosto živo mejo.
- Med rastno sezono spremljajte morebitne napade škodljivcev in bolezni.
- Za odrasle rastline cipres v sušnem obdobju (poleti) uporabite tekoča gnojila.
- Po potrebi odstranjujte suhe in odmrle veje cipres ter z rednim striženjem vzdržujte obliko žive meje.
- Odstranjevanje plevela pomaga cipresam, da uspešno rastejo, saj jim ni potrebno tekmovati za vodo in hranila.
- V zimskem času, še preden zapade prvi sneg, ciprese povežite z vrvmi, da se v primeru mokrega snega ne bodo upognile ter polomile.
- Če imate ciprese posajene v cvetlične lonce, ne pozabite zaščititi loncev z debelejšo vrtno kopreno ali jih enostavno postavite v sadilno vrečo. Po površini substrata pa nasujte debelejšo plast organske zastirke, slame ali suhega odpadlega listja.
Ciprese so zelo pogoste v vrtovih, saj jih sadimo za žive meje. Z njimi se lahko dobro zaščitite pred hrupom, onesnaženjem in pogledi. Potrebujejo redno obrezovanje, da ne zrastejo previsoko. Ciprese obrezujemo od sredine aprila do konca avgusta. Vsako leto jih lahko obrežete do trikrat.
Ker ciprese rastejo dokaj hitro, jih ne smete zanemariti, saj bodo hitro zrasle previsoko. V enem letu ciprese zrastejo v višino približno 15 – 25 cm, v širino pa vse do 8 cm. Prvo leto po sajenju običajno manj. Ko ciprese dosežejo željeno višino, jih preprosto prikrajšate na način, da izrežete vrhove. Zelo pomembno je, da starejših cipres ne obrezujete prenizko, saj te lahko propadejo.
Na starih vejah se ne bodo razvili novi poganjki in videz cipres bo trajno pokvarjen.
Trik nega ciprese: Vedno obrezujte po vrhu in ob straneh, pri tem pa pazite, da je spodnji del bolj širok od zgornjega dela. Pred vsakim obrezovanjem cipres preverite, ali so v cipresah ptice naredile gnezdo.
Prezimovanje cipres
Ciprese, ki jih boste gojili v sadilnih loncih, je potrebno zaščititi pred zimskim mrazom. Posajen sadilni lonec postavite na senčno mesto blizu stene hiše, kjer je zavetna lega zaščitena pred vetrom. V vsakem primeru pa ne pozabite lonec izolirati od tal, da korenine ne zamrznejo. Lahko ga postavite na nogice narejene iz gline, na stiropor ali drug izolacijski material. Zelo zanimiva ideja je sadilna vreča izdelana iz tkanine, ki zaščiti tako glineni lonec kot drobne nežne koreninice cipres.
Trik prezimovanje cipres: Zelo zanimiva ideja je sadilna vreča izdelana iz tkanine, ki zaščiti tako glineni lonec kot drobne nežne koreninice cipres.
Zalivanje cipres
Na novo posajene ciprese potrebujejo redno zalivanje. Pri sajenju sadik se pojavi »šok« zaradi menjave okolja. Ta šok se odpravi z močnim zalivanjem prve dni, da rastlina dobi potrebno količino vode.
Višja kot je cipresa, več vode potrebuje. Posebej bodite skrbni, če sadite sadike ciprese, ki niso bile predhodno posajene v lončkih, temveč ste jih dobili golih korenin. Ciprese za živo mejo, ki so bile predhodno v lončkih, so manj občutljive in se hitreje ukoreninijo. Kritično je prvo obdobje, prva dva tedna, ko jih je potrebno skoraj dnevno zalivati. Oziroma, če jih močno zalijete, lahko potem 2 dni izpustite.
Po končanem sajenju vam priporočam, da se okoli posajenih cipres doda zastirka za vrt. Ta bo zadrževala vlago v tleh in pomagala uravnavati pH vrednost tal. V primeru, da ste postavili namakalni sistem, boste morali preverjati ali se pod zastirko za vrt okoli cipres zadržuje stalna vlaga.
Tla, v katerem rastejo ciprese, se morajo vsakih nekaj dni dobro presušiti, saj lahko v nasprotnem primeru preveč vlage cipresam škoduje. Pojavijo se bolezni, kot je glivična okužba rastlin in plesni.
Gnojenje cipres
Ciprese imajo zelo plitek, gost splet koreninskega sistema, ki zrastejo do globine pol metra. Pri sajenju cipres za žive meje se velikokrat zgodi, da zaradi gostote med rastlinami, pričnejo korenine tekmovati za razrast in hranila v tleh. Da ne pride do poškodb in posledično slabe rasti, je potrebno ciprese gnojiti dvakrat letno v rastni sezoni.
Ker gre za zimzelene rastline, vam cipres ni potrebno tako pogosto gnojiti, kot žive meje iz listavcev. Ciprese so zimzelene in za razliko od listavcev ne odvržejo listov. Zato vam cipres ni potrebno nenehno gnojiti, žive meje iz listavcev pa bolj pogosto.
Za gnojenje cipres uporabite 100% organsko gnojilo za ciprese, katerega hranila so prisotna v vezani obliki in se postopoma sproščajo. Poleg tega dodajanje gnojila pospešuje tvorbo humusa, kar poveča sposobnost shranjevanja hranil in vode v tleh. Z gnojenjem cipres pa prenehajte najkasneje v začetku septembra, da olesenijo veje pred zimo.
Za gnojenje cipres lahko uporabite tudi preizkušen recept, ki so ga uporabljale naše babice. Občasno dodajajte kavno usedlino kot dodatek pri rednem gnojenju, saj oskrbuje rastline s hranili in tudi rahlo zakisa zemljo.
Trik stare babice: Za gnojenje cipres lahko uporabite tudi preizkušen recept, ki so ga uporabljale naše babice. Občasno dodajajte kavno usedlino kot dodatek pri rednem gnojenju, saj oskrbuje rastline s hranili in tudi rahlo zakisa zemljo.
Dognojevanje cipres
Ciprese, ki ste posadili v lonce ali sadilne vreče, je potrebno od aprila do septembra, na vsake štiri tedne dognojiti. Uporabite gnojilo za zelene rastline Organski list Original.
Ker imajo ciprese za uspešno rast omejeno količino substrata, jim zato kar hitro zmanjka potrebnih hranil. Pred uporabo tekočega gnojila, ciprese predhodno zalijte. Gnojilo zamešate v vodo in ciprese s pripravljenim koncentratom ponovno zalijete.
Trik dognojevanje cipres: Pri uporabi gnojila, bodo ciprese bolj temno zelene, zdrave in vitalne ter bile bolj odporne na bolezni in škodljivce.
Bolezni cipres in škodljivci cipres
V zadnjih letih je po vrtovih opaziti povečano sušenje cipres. Agronomi so raziskovali in odkrili, da gre za napad tujerodnega škodljivca, južnega brinovega krasnika (Ovalisia festiva), ki se je v zadnjih sedmih letih občutno razširil čez vso Evropo.
Mnogi so mislili, da je vzrok rjavenja in sušenja cipres, zimska uporaba soli v bližini živih mej, pomanjkanje magnezija, suša ali uriniranje psov. Izkazalo pa se je, da je v številnih primerih vzrok za to majhen hrošček.
Južni brinov krasnik je kovinsko zeleno – modre barve, s temnimi pikami, dolg približno 8 mm. Na vejice ciprese izleže ličinke, ki se zavrtajo v poganjke in jih znotraj izdolbejo. Napade predvsem starejše, dobro ukoreninjene ciprese, ki so manj odporne proti boleznim in škodljivcem. Če ste opazili, da je trenutno napadena ena cipresa, je velika verjetnost, da bo hrošč okužil še preostale v živi meji. Zelo pomembno je, da luknjice na poganjkih in deblu cipres opazite čim prej, saj lahko tako preprečite širjenje okužb na druge ciprese.
Obstajajo tudi drugi razlogi za sušenje cipres, ki so redkejši, nanje je lažje vplivati ali jih preprečiti. Gre za pomanjkanje magnezija (dodajamo magnezijevo gnojilo) in soljenje javnih površin pozimi.
Pri cipresah se v času rasti (spomladi) pojavlja pomanjkanje magnezija. To fiziološko motnjo vidite v obliki rumenenja in odpadanja iglic. Spomladi jih je priporočljivo pognojiti z enim od magnezijevih gnojil. Priporočam vam da, uporabite gnojilo za iglavce kateri vsebuje tudi magnezij.
Uporaba ciprese – zdravje, kozmetika, kulinarika
Cipresa ima na pogled privlačen les, ki se že dolgo uporablja v dekorativne namene, poleg dekorativnega pomena pa ima tudi zdravilno in aromatično vrednost. Pomembno pa je omeniti, da je cipresa strupena in se ne sme zaužiti.
Uporaba ciprese za zdravje
Ljudske kulture po vsem svetu so pogosto povezovale ciprese z različnimi koristnimi lastnostmi, vključno z medicinskimi nameni. Pomembno pa je poudariti, da se morate pred kakršno koli uporabo cipres v medicinske namene posvetovati s kvalificiranim zdravstvenim delavcem. V nasvetu je napisana tradicionalna in ljudska uporaba cipres v medicini, vendar ne nadomešča strokovnega mnenja ali posvetovanja s strokovnim zdravnikom.
Priprava čajev, tinktur ali izvlečkov ciprese naj bi koristila prebavi, težavam z venami in različnim ženskim boleznim. Vendar pa zaradi močnega vonja in sestave nosečnicam in doječim materam običajno ni priporočljivo uporabljati ciprese v medicinske namene!
Uporaba ciprese v kozmetiki
Starodavna cipresa je poleg okrasitve vrtov po vsem svetu našla svoje mesto tudi v svetu kozmetike. Aromatično olje ciprese, ki se pridobiva z destilacijo vejic in iglic, se pogosto uporablja v različnih kozmetičnih izdelkih. Zaradi svojih naravnih pomirjujočih in antiseptičnih lastnosti je zaželena sestavina izdelkov za čiščenje obraza, zaradi svoje sposobnosti zmanjša potenje in jo velikokrat dodajajo dezodorantom. Izvleček ciprese naj bi pomagal pri zmanjševanju celulita in podpori pri negi razpokanih kapilar. Pomembno pa je omeniti, da je treba olja ciprese, tako kot mnoga druga eterična olja, uporabljati previdno!
Pred uporabo katerega koli kozmetičnega izdelka, ki vsebuje ciprese ali njegovo olje, je priporočljivo, da se posvetujete s specialistom ali dermatologom, da se izognete nenamernim posledicam.
Uporaba ciprese v kulinariki
Cipresa zaradi svoje toksičnosti ni primerna za kuhanje lahko pa je čudovit dekorativni dodatek ob božičnih praznikih. Vejice ciprese dodajte vrelemu kropu, vonj, ki bo nastal vam bo razkužil prostor.
Ideja za okrasitev mize ob prazničnem božičnem času: Okrasite si srednji del jedilne mize z girlando, ki jo izdelate iz vejic ciprese, storžev ciprese in rdečih namiznih sveč.
Hišni ljubljenčki in ciprese
Potrebno je omeniti, da so zabeleženi primeri zastrupitve pri živalih, zato bodite previdni in se prepričajte, da vaši hišni ljubljenčki ne uživajo iglic ali vejic ciprese. Zastrupitev lahko povzroči šibkost in izgubo ravnotežja. Ne pozabite, da je varnost vaših hišnih ljubljenčkov izrednega pomena, zato poskrbite, da bodo ciprese izven njihovega dosega, da zagotovite njihovo zdravje in dobro počutje.
Vzgoja ciprese zahteva skrbno načrtovanje, vztrajnost in predanost, vendar je trud več kot poplačan z izjemno lepimi in elegantnimi drevesi, ki lahko obogatijo vsak prostor. Ciprese niso le okrasno drevo, ampak tudi simbol trajnosti in vztrajnosti v naravnem okolju. Z njihovo pravilno nego in pozornostjo lahko ustvarite oazo miru in lepote ter prispevate k boljšemu okolju.
Nasveti