Polje plastike v Španiji, od koder prihaja hrana v naše trgovine

dejan|10 februarja, 2021| Nasveti

Domov » Nasveti » Polje plastike v Španiji, od koder prihaja hrana v naše trgovine

Ste se kdaj resnično vprašali od kod prihajata zelenjava in sadje, ki jih najdete na trgovskih policah? Kako so sredi zime na police pripotovali blesteči paradižniki? Če še niste raziskali te enigme, vam polagamo na srce, da to storite. Še posebej po vsem tem kar boste prebrali.

Sledi zapis, s katerim vas želimo ozavestiti, poučiti in nikakor ne prestrašiti. Naj bo to opomnik, kako zelo pomembno je kupovati lokalno in sezonsko ter se pridelovanja zelenjave lotiti doma.

Ogromna količina svežih pridelkov, ki se prodajajo v evropskih supermarketih, izhaja iz Španije. Natančneje iz pokrajine Almeria, ki ima na eni strani prekrasno modro Sredozemsko morje, na drugi strani pa se dviga čudovit nacionalni park Sierra Nevada. Med njima pa polja, morje, če ne kar ocean plastike. Ja prav ste slišali, plastike.

Umazana skrivnost Evrope

Začelo se je v 70-ih letih. Takrat je v El Ejido zrasel prvi plastični rastlinjak. Uporaba polietilenske folije v vrtnarstvu je bilo takrat fascinantno odkritje, še posebej za intenzivno kmetijstvo. Predvsem na jugu Evrope, kjer niso imeli mrzlih zim. Zaradi odličnega zadrževanja temperature in vlage so pridelki v plastičnih rastlinjakih rastli hitreje. Na jugu Španije je bilo možno svežo zelenjavo – denimo paradižnike in paprike, gojiti tudi sredi zime.

Takrat je po Evropi divjala kopica družbenih sprememb. Vse pa so imele enako noto – razvoj kapitalizm, ki je vplival na množično potrošnjo. Vse večji vzgibi po zdravem prehranjevanju, so zahtevali razvoj intenzivnega kmetijstva svežih pridelkov. In kakšen luksuz je bil takrat za ljudi, da so lahko pripravili solato iz svežih sestavin sredi januarja!

Luksuz je kmalu dobil grenak priokus, saj je povpraševanje po pridelkih skozi leta eksplodiralo. Rastlinjaki na jugu Španije pa so se razširili kot požar sredi suhih iglavcev. Sedaj se razprostirajo na 31.000 hektarjih in proizvedejo kar 3,5 milijonov sadja in zelenjave letno. Območje, kjer se razprostirajo rastlinjaki je tako veliko, da je vidno tudi iz vesolja. Poleg vseh neverjetnih čudes sveta kot so piramide, Kitajski zid, Himalaja, je iz vesolja vidno tudi polje plastike.

Zelenjava, ki se goji s plastiko in pesticidi

Vsak, ki ima osnovno znanje o pridelavi zelenjave, se verjetno zdaj sprašuje, kako je možno leta in leta na istem ozemlju gojiti zdrav pridelek? Še posebej na jugu Španije, kjer so včasih snemali evropske vestern filme, kateri se dogajajo sredi puščave. Misija nemogoče. V kar 90% plastičnih rastlinjakih rastline rastejo na umetni zemlji Enarenado. Gre za mešanico gline, gnoja in peska, ki je prelita s čorbo umetnih gnojil.

V ostalih rastlinjakih pridelujejo z metodo, ki bo v prihodnosti zagotovo prevladala. Gre za hidroponični sistem, kjer toksična mineštra vode, umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov kaplja v vsako rastlino posebej. Rastline so v zraku in dejansko nikoli ne pridejo v stik z zemljo.

O vprašljivosti kakovosti zraka nam niti ni treba govoriti. V rastlinjakih je tako gost oblak pesticidov, da se ga voha tudi daleč naokoli. Ekstremna vročina počasi topi polietilensko folijo in v zrak se sprošča milijone škodljivih toksinov in mikroplastike.

Težko je po vseh omenjenih življenjskih pogojih, ki jih imajo rastline, pričakovati, da bodo pridelki na policah polni hranljivih mineralov in vitaminov. Gre za gensko spremenjena semena in rastline, napumpane z gnojili in rastnimi hormoni, povrhu pa še “zaščitene” s koktejli pesticidov in herbicidov.

Grozljive posledice plasti kulture

Tako intenzivna pridelava seveda ni mogoča brez posledic, ki zadanejo okolje. Odpadki “kmetij” so vse naokoli mesta El Ejido, odplake pa se iztekajo v Sredozemsko morje. Enormne količine poceni polietilenske folije, ki ima kratko življenjsko dobo, ostanejo nereciklirane. Toksične odplake se zliva v podtalnico in morje, skupaj z iztrebki delavcev, ki živijo v nehumanih življenjskih pogojih. Na obali El Pozuelo se bohotijo plastični odpadki skupaj s praznimi kanistri pesticidov tudi do kolen visoko.

Plastične gmote ležijo povsod naokoli in popolnoma blokirajo rečne struge, ki so prav tako kontaminirane. Zelo popularna metoda kako “se rešiti” plastičnih prevlek je, da jih zažigajo, kar sprošča strupene hlape v ozračje. Daleč od oči, daleč od srca kajne?

Polje plastike je tako veliko, da je v pokrajini ustvarilo “albedo” učinek. Bela površina plastičnih rastlinjakov odbija sonce in ohlaja atmosfero. Temperatura območja se je od 80-ih let zmanjšala za 1 stopinjo, medtem, ko so se ostala španska območja segrela za 1-3 stopinje, v enakem obdobju. Seveda lastniki “kmetij” to na veliko promovirajo sebi v prid. Na žalost je to edina pozitivna stvar, ki jo doprinesejo okolju.

Kjer ne veljajo španski zakoni in evropske direktive

Kot da scenarij še ni dovolj črn, je tukaj tudi dejstvo, da je to območje Španije vstopna točka za tisoče in tisoče migrantov. Ti pridejo iz Severne Afrike s trebuhom za kruhom, kar je kot nalašč za lastnike tamkajšnjih “plastičnih kmetij”. Na poljah plastike naj bi delalo tudi do 10.000 migrantov, ki živijo in delajo v grozljivih pogojih.

Brez kakršnekoli dokumentacije in delovnih razmerij, delajo v plastičnih rastlinjakih, kjer temeratura naraste vse tja do 50°C. Njihovi domovi so narejeni iz ostankov plastike ter drugega odpadnega materiala. Mnogi nimajo elektrike, niti ne primernih sanitarij. Ni potrebno omeniti, da imajo ti delavci hude zdravstvene težave zaradi plastičnih in pesticidnih hlapov, ki jih vdihavajo.

Pa saj smo v Evropi kaj nismo? Kje so Evropske direktive o človekovih pravicah ter izpolnjenih pogojih za pridelavo hrane? Španski inšpektorji ter policija za delo na črno se sicer trudijo in redno obiskuje to območje, a vendar je zadeva šla povsem izpod kontrole. Migrantje pa nimajo nikakršnih sredstev, da bi se temu zoperstavili, saj je od tega odvisno preživetje njih ter njihovih družin.

Sveža solata s pridihom pesticidnega koktejla

Da ne boste mislili, da so pridelovalci neumni! Vsi pesticidi, ki se obilno razsipajo po rastlinjakih v El Ejido, so v mejah normale. Posamično gledano, seveda. Ampak kaj to pomeni za rastlino in pridelek, ko skupaj zmešajo 10 vrst različnih pesticidov in herbicidov? So pridelki analizirani? Je ocenjena njihova hranilna vrednost?

Ne, nič od tega ni storjenega. Na voljo so le številne znanstvene raziskave, ki povezujejo uporabo pesticidov in razvoj rakavih obolenj, najpogosteje na dojkah ter modih. Pa tudi raziskave, kako se delci mikroplastike odlagajo v našem telesu – našli so jih tudi v posteljicah zarodkov (vir študije).

Enako je z živalmi. Pred nekaj leti so na španski obali v bližini Almerie našli mrtvega kita, v katerem je bilo kar 17 kg plastičnih odpadkov. Obešalnik, plastične posode in delci vzmetnice so “krasili” njegov ubogi želodec. To je zgolj en primer, ki se je znašel v medijih. Ogromno okoljevarstvenikov opozarja na grozljive posledice, a vendar si odgovorni ljudje v Španiji in Evropski uniji še vedno zatiskajo oči in ušesa. Pa očitno tudi nosove.

Kupovanje sezonskega, lokalnega pridelka dobi nov pomen

Krivde gotovo ne smemo valiti zgolj na nas, končne potrošnike. Ogromno ljudi nima izbire, saj za njih kupovanje poceni svežih pridelkov v supermarketih predstavlja edino dostopno možnost. Luksuz je izbirati lokalno, organsko in sezonsko. Jedro težave je kapitalistični sistem, ki z ustvarjanjem konkurence znižuje ceno pridelkov in kmetovalce sili v spuščanje cen in niževanje stroškov. Za kakšno ceno? Za ceno ubogih migrantov ter totalnega izkoriščanja okolja.

Na tej točki se vprašajte, kaj lahko kot posamezniki storite?

Na nas samih je odgovornost, da smo v svojih nakupovalnih navadah premišljeni, če se le da. Tukaj je nekaj konkretnih nasvetov:

Kupujte sezonske pridelke. Tudi včasih so imeli na mizah le sezonsko hrano, pozimi se je jedlo ozimnico – kisano zelje, repo, krompir, radič ter jabolka.
Če je le možno, kupujte sveže pridelke od lokalnih kmetovalcev. Kakovost sadja in zelenjave je bistveno boljša. Z nakupi tudi podpirate lokalne pridelovalce, ki težko konkurirajo nizkim cenam supermarketov.
Kupujte organsko sadje in zelenjavo, ki ne prepotujejo celotnega sveta in niso potopljena v umetna gnojila ter pesticide. Preverite državo izvora in ekološki certifikat. Pa še to – nič ne pomaga, če kupite eko jabolka, ki so zapakirana v tri sloje plastične folije.
Poskusite nekaj svežih dobrin pridelati tudi sami. Če imate stisko s prostorom, lahko zelenjavo posadite v sadilne vreče na balkonih in terasah. Zelišča odlično uspevajo tudi na okenskih policah.

Pri našem planetu ni popravnega izpita

Dejstvo je, da živimo v Sloveniji, kjer je intenzivnega kmetijstva resnično malo in smo obdani z zelenjem. Zemlja pri nas je v večini zelo rodovitna in če jo bomo cenili in ravnali z njo s spoštovanjem, nam lahko prinese ogromno radosti in zdravja. Ena izmed takšnih odločitev je lahko denimo, da se odločite za organsko vrtnarjenje. S pravilnim izborom zemlje, gnojil in sredstev, ki so izdelani iz naravnih sestavin in ne onesnažujejo okolja, boste naredili prvi resen odmik od požrešnih krempljev kapitalizma.

Popravnega izpita res ni in tega se zavedamo tudi pri HomeOgarden, zato je naše poslanstvo in vizija, da bi vsak imel svoj ekološki vrtiček. Na trg pa ne damo nobenega izdelka, ki bi kakorkoli škodoval zemlji, ljudem ali živalim.