Popusti
Zemlja za vrt
Kokosova vlakna
Substrat
Zastirka za vrt
Organska gnojila
Gnojila za vrt
Organska gnojila za travo
Specialna prehrana rastlin
Tekoča gnojila
Ekološka semena
Semena cvetlic
Semena zelenjave
Semena zelišč
Zaščita in krepitev rastlin
Krepitev rastlin
Zaščita rastlin
Sadilne vreče
Visoke grede10 korakov za urejanje vrta spomladi
Po trdnem zimskem spancu se narava s prvimi spomladanskimi sončnimi žarki začne prebujati. Počasi se pričnejo tudi prva spomladanska opravila in priprava vrta, kar je dovolj dober razlog, da se nam, vrtičkarjem, svetlikajo zvezdice v očeh.
S spomladansko pripravo vrta lahko začnete že februarja, če zemlja le ni zamrznjena ali preveč mokra in so temperature že dovolj visoke. Spomladanska priprava vrta, traja dlje časa kot ga vzamejo neorganski pristopi. Zato je bolje s prvimi spomladanskimi opravili začeti malce prej, da ne boste kasneje sopihali od gneče v vrtičkarskem urniku. Pri vrtičkanju je namreč vse odvisno od pravilnega časovnega sosledja.
Zakaj je priprava vrta spomladi obvezna?
Če ustvarjate vrt na novo, si zapomnite, da zemlja ni “kava za na pot”. Tudi najbolj rodovitno zemljo morate pred sajenjem pripraviti. Zemlja za vrt je živ organizem, ki jo je treba za potrebe rastlin vsako leto še malce bolj popestriti in prilagoditi.
Rastline iz zemlje srkajo hranila, njihove korenine se razraščajo in spreminjajo strukturo ter sestavo zemlje, le ta pa se ves čas tudi poseda in je pod vplivom muhastega vremena. Da si lahko po vsem tem zemlja opomore, ji morate vsako pomlad pomagati z ustrezno pripravo.
Toda spomladanska priprava vrta ne pomeni le navoziti čim več samokolnic gnoja in ga nato preštihati v vrt. Če želite trajnostno in organsko pripraviti gredice, ki bodo veselo uspevale in obrodile zdrave plodov, se priprave ne smete lotiti z levo roko.
Glavni namen spomladanske priprave vrta je izboljšati strukturo zemlje, da bodo rastline lahko ustvarile močan koreninski sistem ter vnesti vsa potrebna hranila za zdravo rast. A priprava je še veliko več.
Kaj vse mora dobra priprava vrta prinesti na organske gredice?
- Izboljšati strukturo zemlje za močan koreninski sistem.
- V prst vnesti zračne mehurčke in vodne predalčke.
- Trajno zrahljati tla.
- Zbuditi in aktivirati mikroorganizme.
- Privabiti koristne živalice (recimo deževnike).
- Zagotoviti hranila za rastline in mikroorganizme.
Urejanje vrta spomladi – 10 korakov do uspeha
Če ste bili navajeni na klasično pripravo gredic gnojenje – štihanje – setev, ji lahko pomahate v slovo. Adijo! To pa še ne pomeni, da boste pustili zemljo osiromašeno.
Vse prej omenjene točke, ki jim mora dobra spomladanska priprava tal zadostiti, so vključene v naslednjih desetih korakih.
1. Svinčnik v roke in hitro narisat načrt vrta
To lahko storite že pred prvimi toplimi žarki. Zapišite si ideje in želje, mogoče tudi pobrskajte za kakšno vrtičkarsko inspiracijo po Pinterestu. Nato si vrtiček tudi izrišite, z realnimi dimenzijami in vrstami rastlin. Nič hudega, če nimate artistične žilice, glavni namen načrta je, da planirate, kako boste sadike posadili in maksimalno izkoristili prostor, ki ga imate na voljo.
Pri pripravi načrta vrta bodite pozorni na:
- Rastlinske kulture, ki se med seboj obožujejo in tiste, ki se sovražijo.
- Kje in če boste zasadili cvetlice, ki so pomembne za naravno ravnovesje vrta.
- Kako boste kolobarili, saj rastline ne smejo biti na istem mestu kot prejšnje leto.
- Kako bo obrnjena gredica glede na strani neba in pot sonca.
Na podlagi načrta vrta boste gredice tudi gnojili. Zato je fino imeti splanirano, katere dele gredic pognojite bolj in katere manj.
Ni važno, kakšne oblike so gredice, važno je, da so obvladljive. To pomeni, da delo na gredici ne bo izgledalo kot slaba igra Twisterja, kjer si boste polomili hrbet. Naj bodo vsi pridelki na dosegu roke. Zato je pametno pri izdelavi večjih gredic med prekatami narediti tudi stezico za hojo.
2. Kolobarjenje je temelj organskega vrtička
Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Kolobarjenje preprečuje razmnoževanje talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave. Če isto rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, se namreč kaj hitro razmnožijo škodljivci in bolezni.
Kolobar sklenete na 4 leta – odvisno od rastline. Najbolj enostaven napotek je, da rastlin iz iste družine vsaj 2 do 3 leta ne posadite na isto lokacijo v vrtu.
To pomeni, da rastline vsako leto prestavite na drugo lokacijo, enako pa velja za rastline iz iste družine. Rastline iz istih družin namreč črpajo podobno količino enakih hranil ter so občutljive za enake bolezni.
Primer: paradižnik spada v družino plodovk. Te za rast potrebujejo veliko kalcija in kalija. Po koncu sezone, ko ste že pohrustali vse paradižničke z gredice, je ta iz tal pomalical tudi veliko večino slednjih mineralov. Če boste naslednjo sezono na isto mesto posadili papriko, kumare ali bučke, bodo uspevale slabše, kot sicer. Obstaja tudi možnost, da zbolijo za enakimi koreninskimi ter drugimi boleznimi.
Naš nasvet
Kolobarjenja se najlažje lotite tako, da uporabljate sistem kroženja. Še en razlog več, da res narišete zelenjavni načrt vrtička.
3. Z dodajanjem komposta začnite že jeseni
Že jeseni? Pa saj niste normalni, boste rekli! Brez skrbi, gre za enostaven poseg v vrt. Jeseni na gredice nasujte nekaj centimetrov domačega komposta ter ga pokrijte s slamo ali listjem. Pozimi se bo ta lepo razkrajal, v notranjost pa bodo pronicale hranljive sestavine. Če boste kompost dodali pred sajenjem, ga potresite in narahlo vkopljite v vrtiček.
Kompost je izjemno bogato hranilo za vrtiček. Je prava vitaminska in mineralna bomba in odličen vir organskega materiala, ki je osnova vsakega bujnega vrtiček.
Ali ste vedeli?
Zrel kompost vsebuje 70 - 80 % organske mase in ima velik delež pomembnih hranil, kot je dušik, fosfor, kalij in kalcij.
Povrhu pa vsebuje še humus, ki naredi tla rodovitnejša. Za češnjico na vrhu sadne kupe, kompost oživlja mikroorganizme. Pri pripravi komposta bodite le pozorni, da nanj odlagate odpadke, ki so organski in bio razgradljivi. Pokošena trava je odlična, le, če je ne kosite ob zelo prometni cesti. Ostanki obrezanega drevja so prav tako primerni, če niso prepojeni s pesticidi. Enako velja za ostanke hrane, ki naj bo organska, brez olja in masti.
4. Štihanje vrta spomladi: da ali ne?
Vsekakor prekomerno prekopavanje ruši naravno ravnovesje organskih gredic. A vendar se spomladanskega prekopavanja ne boste znebili tako zlahka. Če želite spomladi osvežiti zemljo in ji vliti novo življenjsko energijo, je treba vrt preštihati in dodati organsko maso.
Za rodovitnost zemlje so potrebna hranila in hkrati izvrsten zračno-vodni režim.
Če so vaša tla ilovnata, peščena, glinena in zbita, je zelo malo verjetnosti, da bodo rastline lahko izdelale čvrst koreninski sistem in zdravo uspevale. V primeru takšne zemlje je prekopavanje nujno potrebno.
Med prekopavanjem ne pozabite še na kakovosten substrat in dodatek mikorize, ki se v procesu prekopavanja sicer poškodujejo.
Prekopavanja vrtička se lahko lotite že v jeseni, najpogosteje pa se ga vrtičkarji lotijo spomladi, čim zemlja ni več zamrznjena. Prekopavanja se lotite nekje 2 tedna pred prvo setvijo.
5. Plevel ni vaš smrtni sovražnik
Zmotna misel je, da se morate plevela na vrtu znebiti še preden ta sploh dobro pogleda iz zemlje. Kaj sploh je plevel? Za nekatere je kamilica plevel, a vsi vemo, kako dober in zdravilen je kamiličen čaj. Plevel je človeška izmišljotina. Na organskih vrtičkih pa ni prostora za takšne neumnosti.
Ste v naravi kdaj videli golo rjavo zemljo? Ne, no razen v puščavi. Zato malo plevela na gredicah res ni smrtni greh. Je pa vsekakor problematično, ko določen plevel preraste rastline, ki ste jih posadili in jim tako odžira hranila.
Ogromno semen pleveli se prinese na površje s prekopavanjem, ti pa bodo hitro skalili in vam povzročili sive lase. Vas zanima, kako se znebiti plevela, brez, da bi vam odpadle roke in hrbet od klečanja, ter brez uporabe herbicidov?
Pri pripravi gredice izločite plevel, ki ima močnejše korenine. Določen “plevel” je izjemno bogat z dušikom, fosforjem ter drugimi minerali – iz njega naredite tudi tekoče gnojilo. Da se plevel tudi kasneje ne bo razraščal, pa vam ni treba posegati po herbicidih. Svoje delo bo opravila zastirka za vrt. Več o tem pa v 9. točki.
6. Zemlji dodajte njene zveste pomočnice
Govorimo o že večkrat omenjenih mikoriznih glivah. Če ste vrt prekopavali ali boste ustvarili gredico na sveži zemlji, je velika verjetnost, da je ta osiromašena mikoriznih gliv. Te so namreč izjemno občutljive za takšne spremembe in potrebujejo kar nekaj let, da se brez pomoči ponovno razrastejo.
Mikorizne glive so popolnoma podcenjene, a sila pomembne za uspevanje bogatih organskih vrtičkov. Mikoriza z rastlinami sklene sožitje. S tankimi hifami prodre globoko v tla in rastlini priskrbi veliko več hranil in vode, kot bi si jih lahko rastlina priskrbela sama.
7. Zrahljajte zgornjo plast prsti
Vsaka rastlina spremeni strukturo zemlje, zato je priporočljivo kolobarjenje. Pogosto pa le s kolobarjenjem ne morete izboljšati strukture tal. Zemlja mora biti rahla, polna zračnih mehurčkov in njena tekstura mora dobro zadrževati vlago.
Preden zgornji sloj dokončno zrahljate in poravnate, ocenite kakšno zemljo imate in ali potrebuje izboljšanje strukture. Če imate zbita, ilovnata ali preveč lahka tla, se priporoča, da v spomladanski pripravi zemlje dodate tudi substrat.
Izberite kakovosten organski substrat, odlično se obnese organska zemlja s kokosovimi vlakni. Ima nevtralen pH, ki ugaja večini rastln. Ne vsebuje šote in umetnih gnojil ter zmanjša potrebo po zalivanju za kar 50%. Kokosova vlakna bodo poskrbela za rahlo teksturo in hranilne organske sestavine brez bolezni.
8. Brez bogatih hranil ne bo šlo
Ogromno težko pričakovane hrane boste gredicam priskrbeli že s kompostom. Če vam ta ni na voljo, oziroma ga imate malo, je zemljo potrebno pri spomladanski pripravi tudi dodatno pognojiti. Nasploh se priporoča, da se pred sejanjem pognoji gredice glede na potrebe rastlin. Ozirajte se spet na zelenjavni načrt, saj določene rastline ne marajo veliko gnojil ali jim ta celo škodi.
Jeseni gnojite z živalskim gnojem, vendar naj bo ta iz ekoloških kmetij. Drugače lahko z živalskim gnojem hitro prinesete patogene snovi, ki povzročajo ali prenašajo bolezni. Gnoj potrebuje tudi do 3 leta, da se popolnoma razgradi in z njim lahko tla hitro preveč pognojimo.
Najboljša izbira za gnojenje spomladi so organska gnojila. Ta naj bodo biorazgradljiva, brez umetnih poživil in po možnosti povsem rastlinska. Pester izbor organskih gnojil z EKO certifikatom v obliki peletov, ki jih samo potresete po pripravljeni površini.
Za spomladansko osnovno gnojenje priporočamo uporabo organskega gnojila Organski vrt, ki vsebuje čudežne mikorizne glive ter leonardit, ki je naravni spodbujevalec rasti.
9. Hitro po semenke, čas je za sejanje!
No, pa ste le dočakali najboljši del vrtnarjenja – sajenje! Stari slovenski pregovor pravi,da žanješ, kar seješ in pri pripravi gredic to resnično drži.
Pri izboru semen bodite pazljivi, da izberete ekološka semena. Semena lahko konec sezone za prihodne leto pripravite tudi sami.
Na tržišču je ogromno semen, ki so gensko spremenjena in prepojena z raznoraznimi aditivi. S takšnimi semeni boste težko vzgojili organske in zdrave gredice.
Sledite načrtu, ki ste si ga začrtali in na zrahljano ravno površino vkopljite sejalne jarke za semena ali luknjice za sadike. Potem pa je čas za potrpežljivo čakanje.
10. Za konec ne pozabite na zastirko
Z organsko zastirko za vrt dolgotrajno obogatite in zrahljate tla. Zastirko pri spomladanski pripravi nasujete najprej okoli gredic, tako da ustvarite majhno pregrado. Ko zelenjava zraste, še enkrat poplevite in nato posujete zastirko še po gredicah. Tako boste preprečili nastanek plevela, saj bo skozi zastirko težje pokukal na plan.
Zastirka odlično zadržuje vodo v tleh in deluje kot toplotna blazina v mrzlih mesecih. Predstavlja zatočišče koristnih živali, saj se deževniki radi skrijejo pod njo. Hkrati pa odganja polže, ki se jim delci zastirke nalepijo na sluznico.
Organska zastirka mora biti biorazgradljiva, saj bo tako tako izboljšala rodovitnost zemlje. Na tržišču je veliko zastirk, ki so barvane in impregnirane. Za organske gredice je najboljša izbira organska zastirka iz kokosa, ki je povsem naraven in dolgotrajno obstojen.
Spomladanska priprava gredic mora biti predvsem nežna
Nič zato, če se ne boste držali vseh korakov kot pijanec plota. Pri spomladanski pripravi tal je pomembno, da gredice pripravite v skladu z naravo in ne proti njej. Izberite metode, ki niso preveč invazivne, kot je denimo kompost in dobro organsko gnojilo, namesto sezonskega prekopavanja. Boste videli, da so organske gredice eno samo veselje, pa še okolju in zdravju prijazne so!
Nasveti