Popusti
Zemlja za vrt
Kokosova vlakna
Substrat
Zastirka za vrt
Organska gnojila
Gnojila za vrt
Organska gnojila za travo
Specialna prehrana rastlin
Tekoča gnojila
Ekološka semena
Semena cvetlic
Semena zelenjave
Semena zelišč
Zaščita in krepitev rastlin
Krepitev rastlin
Zaščita rastlin
Sadilne vreče
Visoke gredeParadižnik brez težav: pravilno gnojenje in naravna zaščita
Za uspešno pridelavo paradižnika ni dovolj le sončna lega in dobra zemlja – ključnega pomena je tudi ustrezno gnojenje ter krepitev in zaščita rastline, da se lažje upre boleznim, škodljivcem in stresnim razmeram. Paradižnik je namreč občutljiv na pomanjkanje hranil, predvsem kalcija, ter na pojav bolezni, kot so paradižnikova plesen, gniloba plodov in propadanje korenin.
Gnojenje paradižnika
Gnojenje paradižnika je eden ključnih korakov do bujnih rastlin in obilnega pridelka. Paradižnik je namreč hranilno zahtevna rastlina, ki potrebuje dovolj dušika za rast, fosforja za močan koreninski sistem ter kalija za razvoj plodov. Priporočljivo je uporabiti organsko gnojilo, kot je naravno gnojilo za paradižnik in plodovke iz morskih alg z dodanim kalcijem, ki spodbuja naravno rast brez kemikalij.
Gnojimo že ob sajenju sadik, nato pa redno vsakih 2–3 tedne v času rasti in cvetenja. Pomembno je, da rastlina prejema hranila postopoma, da se izogne stresu in nepravilnemu razvoju plodov. Poleg osnovnega gnojenja lahko paradižniku dodamo tudi kalcij za preprečevanje gnilobe na dnu plodov ter mikorizo za vrt za večji izkoristek hranil in boljše ukoreninjanje. Redno in pravilno gnojenje ne samo da izboljša kakovost plodov, ampak tudi poveča odpornost rastlin na bolezni in vremenske spremembe. Z uravnoteženo prehrano paradižnik vrača z okusnimi, sočnimi plodovi skozi celo sezono.
Trik gnojenje paradižnika
Redno gnojenje z manjšimi odmerki organskega gnojila za paradižnik in dodatek mikorize ob sajenju poskrbita za močne korenine, zdrave rastline in bogat pridelek.
Vrste gnojil za gnojenje in dognojevanje paradižnika
V specializiranih trgovinah je na voljo širok izbor organskih gnojil za paradižnik – v obliki mikro granul, peletov, tekočine ali prahu. Kako izbrati pravo?
Kompost
Če imate domač kompost, ga lahko potresete po gredi jeseni (oktobra), ko pripravljate vrt za novo sezono. Tako imajo mikroorganizmi v tleh dovolj časa, da razgradijo organsko maso in obogatijo zemljo s hranili. Vendar pazite – kompost naj bo pravilno kompostiran, sicer lahko prinese več škode kot koristi.
Kako pripraviti kompostni kup
- Izberite primerno mesto:
Postavite kompostni kup na senčno in dobro odcedno mesto, najbolje kar na zemljo – tako omogočite dostop deževnikom in mikroorganizmom. - Uporabite pravo razmerje rjavih in zelenih materialov:
- Rjavi materiali (bogati z ogljikom): suho listje, vejice, karton, papirnate brisače – nebarvane.
- Zeleni materiali (bogati z dušikom): kuhinjski ostanki (sadje, zelenjava), kavna usedlina, pokošena trava.
Idealno razmerje je približno 2 : 1 v korist rjavih materialov.
- Zračenje in vlažnost:
Kompost redno premešajte (1x na 2–3 tedne), da dovedete kisik. Naj bo vlažen kot ožeta goba – ne premoker in ne presuh.
Kaj spada v kompost in kaj ne?
DA – Spada v kompost:
Ostanki sadja in zelenjave (neškropljena z FFS).
Jajčne lupine.
Kavna usedlina in filter.
Čajne vrečke (brez plastike).
Pokošena trava, listje.
Vejice, papirnate brisače, karton.
NE – Ne spada v kompost:
Kuhano hrano, meso, ribe, mlečne izdelke.
Oljnata živila.
Bolne rastline ali rastline tretirane s pesticidi.
Mačji/pasji iztrebki.
Plastične čajne vrečke, aluminij, steklo.
Organsko gnojilo
Za osnovno gnojenje ob sajenju priporočamo, da uporabite gnojilo za paradižnik v mikro granulirani obliki. Takšno gnojilo deluje hitro, hkrati pa se sprošča postopno. Obogatena formula z morskimi algami in organskim kalcijem podpira močno začetno rast in zmanjša možnost pojava gnilobe na plodovih.
Za zahtevnejše vrtnarje pa priporočamo tudi 100 % naravno gnojilo za paradižnik VEGiPOST Plod (1 kg) – primerno za ekološko pridelavo in brez živalskih sestavin.
Tekoče organsko gnojilo
Ko so paradižniki že posajeni v sadilne vreče ali vrtne gredice, uporabite tekoče gnojilo za plodovke. Uporabite ga na vsakih 14 dni, da spodbudite tvorbo plodov. Prednost tekočega gnojila je, da ga ni treba vnašati v zemljo, zato ne poškoduje korenin, hranila pa so rastlinam takoj na voljo. Preprosto ga dodajte vodi za zalivanje po priporočenem odmerku.
Napačna hranila ob napačnem času
Nepravilno gnojenje lahko paradižniku resno škoduje. Preveč enega hranila in premalo drugega vodi do neravnovesja, kar oslabi rastlino in zmanjša pridelek. Pomembno je, da uporabljate gnojila z uravnoteženimi razmerji hranil, ter prilagajate sestavo gnojil glede na razvojno fazo rastline. Le tako bodo vaši paradižniki dobili vsa potrebna hranila za zdrav in bujen razvoj.
Pravilno gnojenje paradižnika
Kakovostno gnojilo za paradižnik običajno vsebuje 6 % dušika (N), 7 % fosforja (P), 8 % kalija (K), 7 % kalcija (Ca) in 0,2 % magnezija (Mg). Takšna sestava zagotavlja uravnoteženo prehrano, ki je ključna za zdravo rast in bogat pridelek. Paradižnik zelo hitro pokaže, če mu katero izmed hranil primanjkuje. Če opazite rumenenje ali rjavenje listov, zaostanek v rasti ali pomanjkanje cvetov, je to jasen znak, da rastlina ne prejema prave kombinacije hranil. V tem primeru priporočamo, da gnojilo zamenjate z ustreznejšim, ki bo zadovoljilo potrebe paradižnika.
Pomanjkanje hranil pri paradižniku
Pomanjkanje posameznih hranil se pri paradižniku hitro pokaže v obarvanosti in stanju listov:
- Dušik (N): Ob pomanjkanju dušika najprej porumenijo starejši spodnji listi, nato porjavijo in odpadejo. Mladi zgornji listi dolgo ostajajo zeleni, dokler se tudi ti ne začnejo sušiti. Rastlina je svetlo zelena, šibko raste in ne razvija novih poganjkov.
- Kalij (K): Pomanjkanje kalija se kaže kot rjavi, suhi robovi na listih, predvsem na starejših listih.
- Fosfor (P): Če paradižniku primanjkuje fosforja, se starejši listi obarvajo vijolično, najprej na spodnji strani, kasneje pa se vijolična barva razširi na celoten list.
- Kalcij (Ca): Kalcij je ključnega pomena za zdrave celične stene in razvoj plodov. Njegovo pomanjkanje povzroča pojav sive pege na spodnji strani plodov, kar je značilna težava pri paradižnikih v času zorenja.
Zaščita paradižnika pred boleznimi
Zaščita rastlin paradižnika pred boleznimi je ključna za uspešno in zdravo pridelavo. Bolezni, kot so krompirjeva plesen, pepelasta plesen ali črna pegavost, lahko hitro uničijo celotno rastlino in močno zmanjšajo pridelek. Zdrave rastline razvijejo več kakovostnih plodov in so manj dovzetne za napade škodljivcev.
Ko pravočasno ukrepamo in rastline zaščitimo, zmanjšamo potrebo po agresivnih škropivih ter ohranimo naravno ravnovesje na vrtu. Poleg tega preprečujemo širjenje bolezni tudi na druge rastline v bližini. Močan koreninski sistem, ki ga spodbuja mikoriza za vrt, in uporaba naravnih sredstev za zaščito rastlin, kot sta sredstvo pred boleznimi paradižnika ali rdeče alge za paradižnik, okrepita rastlino in izboljšata njeno odpornost. Zdravi paradižniki ne le lepše rastejo, ampak tudi bolje uspevajo skozi celotno sezono. Pravilna zaščita rastlin je torej osnova za obilno in kakovostno letino brez nepotrebnih izgub.
Bolezni paradižnika
Paradižniki bodo veliko manj izpostavljeni boleznim, če vzgojimo zdrave, čvrste in odporne sadike, ki niso pretegnjene in jih pravočasno presadimo na gredo, sadilne vreče ali v sadilne posode. Ključnega pomena je redno pregledovanje rastlin – že majhne spremembe lahko pomenijo začetek bolezni, zato ukrepajmo takoj.
Za povečanje naravne odpornosti paradižnika priporočamo redno zalivanje sadik s pripravkom Odpornost paradižnika, ki okrepi imunski sistem rastline. Ob sajenju na gredo ali v lonec paradižnik takoj zalijemo s tem pripravkom, s čimer zmanjšamo tveganje za krompirjevo (paradižnikovo) plesen, eno najpogostejših bolezni pri paradižniku.
Velik problem sredi poletja predstavljajo črni madeži na spodnjem delu plodov, kar je simptom gnilobe na dnu plodu. Ta težava je neposredno povezana s pomanjkanjem kalcija v tleh.
Najpogostejše bolezni paradižnika
Zdrav paradižnik je rezultat pravilne nege, a v vlažnem in toplem vremenu so bolezni lahko neizogibne. Spoznajte najpogostejše težave, ki lahko ogrozijo pridelek, ter kako jih preprečiti ali obvladovati.
Paradižnikova (krompirjeva) plesen – Phytophthora infestans
Gre za eno najnevarnejših bolezni paradižnika, ki jo povzroča gliva, razširjena tudi na krompirju. V vlažnem vremenu se plesen hitro razširi po celotni rastlini – najprej kot sivo-zelene do rjavo-črne lise, ki prekrivajo liste, stebla in plodove. Okuženi plodovi postanejo trdi, z globokimi lisami in niso več užitni.
Preprečevanje:
- Posadite paradižnik v rastlinjak ali na pokrito, sončno mesto.
- Zagotovite dovolj razmika med rastlinami za boljše kroženje zraka.
- Redno uporabljajte naravne pripravke za odpornost na bolezni.
Odpornost paradižnika
Zakaj se uporablja HomeOgarden sredstvo Odpornost paradižnika?
Sredstvo proti boleznim paradižnika Odpornost paradižnika je naravni pripravek na osnovi rastlinskih izvlečkov, ki okrepi paradižnikove rastline in jim pomaga razviti naravno odpornost proti boleznim, kot so plesen, pegavost in gnitje plodov. Uporaba pripravka zmanjša potrebo po kemičnih sredstvih, izboljša vitalnost rastline in poveča pridelek zdravih plodov.
Kako uporabljamo sredstvo proti boleznim paradižnika Odpornost paradižnika?
Pripravek preprosto razredčite z vodo po navodilih na embalaži in sredstvo zalivajte po vrtni zemlji ali substratu, okoli rastline. Priporočljivo je zalivanje v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, ko sonce ni močno.
Kdaj uporabljamo sredstvo proti boleznim paradižnika Odpornost paradižnika?
Uporabo začnite že ob začetku rastne sezone, ko sadike posadite na prosto ali v rastlinjak. Nato nadaljujte z rednim zalivanjem vsakih 7–10 dni, še posebej v obdobjih toplega in vlažnega vremena, ko je verjetnost bolezni večja. Priporočljivo je tudi zalivanje po vsakem močnem dežju.
Trik paradižnikova plesen
Nekateri vrtnarji prisegajo, da zamažejo okužene dele stebla z navadno zobno pasto brez dodatkov – predvsem takšno z vsebnostjo cinkovega oksida, ki naj bi imel blago protiglivično delovanje. Čeprav to ni znanstveno potrjena metoda, lahko v blažjih primerih deluje kot začasna rešitev, da se okužba ne širi, dokler ne ukrepamo bolj sistemsko.
Pepelasta plesen – Oidium neolycopersici
To glivično obolenje prepoznamo po mokasti, belkasti oblogi na zgornji strani listov in pecljih. V toplem in vlažnem vremenu se hitro razširi, prizadeti listi ovenijo in odpadejo, močna okužba pa lahko uniči celo rastlino.
Rešitve:
- Takoj odstranite okužene liste.
- Uporabite odporne sorte kot sta ‘Philovita’ in ‘Phantasia’.
- Poskrbite za dobro prezračevanje rastlin.
Črna pegavost paradižnika
Glivična bolezen, ki povzroča temne, okrogle pege na listih, steblih in plodovih. Pojavi se ob višjih temperaturah (20–30 °C) in ob obilici padavin. Glive prezimijo na rastlinskih ostankih v tleh.
Preventiva:
- Upoštevajte kolobarjenje (ne sadite paradižnika na isto mesto več let zapored).
- Zagotovite zadostne razdalje med rastlinami.
- Odstranite okužene dele in rastlinske ostanke.
Pomanjkanje kalcija – gniloba na dnu plodu
Čeprav je pogosto prisoten v tleh, lahko zaradi nepravilnega zalivanja paradižnik ne dobi dovolj kalcija, kar povzroča gnilobo na dnu plodu – temno, udrto liso na spodnjem delu paradižnika.
Kaj storiti:
- Zalivajte redno, da so tla ves čas rahlo vlažna.
- Uporabite zastirko za vrt, da ohranite vlago okoli korenin.
- Izogibajte se zalivanju po listih in plodovih – uporabljajte raje kapljično zalivanje ali zalivanje pri tleh.
Pomanjkanje kalcija na plodovih paradižnika, paprike in ostalih vrtninah
Visoke poletne temperature še bolje pospešijo pojav nekroz oziroma velikih rjavih peg na spodnjih plodovih paradižnika in paprike. V jesenskem času pa opažamo pomanjkanje kalcija tudi pri zelju, kar se kaže kot posamezni odmrli rjavi listi v sredini glav zelja ali kitajskega kapusa. Vzrok za te težave je običajno slaba oskrba rastlin z vodo oziroma motena preskrba s kalcijem.
Kalcij je ključnega pomena za utrjevanje celičnih sten – ob njegovem pomanjkanju celična stena propade. Na paradižniku se to kaže kot vdrta rjava pega na spodnjem delu ploda, ki jo pogosto napadejo glivice sajavosti. Podobni simptomi se pojavijo tudi na plodovih paprike.
Pri solati se pomanjkanje kalcija pokaže z rjavenjem listnih robov, zlasti spomladi, ko prekrivanje s kopreno ovira kroženje zraka in s tem transpiracijo. Poškodbe se lahko pojavijo tudi v skladišču, če solata po obiranju ni hitro ohlajena in je shranjena pri previsokih temperaturah.
Pri zelju najprej opazimo nekroze na robovih hitro rastočih sredinskih listov. Rjavi listi ostanejo ujeti v notranjosti glave, zato jih od zunaj pogosto ne opazimo. Pri cvetači pa zaradi pomanjkanja kalcija odmrejo mladi listi, ki obkrožajo razvijajočo se rožo. V skrajnih primerih postanejo cvetovi steklasti in vodeni.
Trik pomanjkanje kalcija na paradižniku
Pri sajenju v zemljo vmešajte mlet naravni apnenec, jajčne lupine ali uporabite tekoči kalcij za paradižnik.
Kalcij za paradižnik
Zakaj se uporablja kalcij za paradižnik?
Kalcij za paradižnik je naravni tekoči pripravek z visoko vsebnostjo rastlinskega kalcija, ki preprečuje gnitje na dnu plodov in krepi celične stene paradižnika. Pomanjkanje kalcija se pogosto pokaže kot črne, gnile pege na spodnjem delu plodov, zato je redna oskrba s kalcijem ključna za zdrave in čvrste plodove. Kalcij PLUS izboljša tudi splošno vitalnost in čvrstost rastline.
Kako uporabljamo kalcij za paradižnik?
Kalcij za paradižnik preprosto razredčite z vodo po navodilih in poškropite po listih ali zalijete ob korenino rastline. Pripravek je primeren za foliarno uporabo in za dodajanje v zalivalno vodo. Deluje hitro in učinkovito – rastlina ga vsrka že v nekaj urah.
Kdaj uporabljamo Kalcij PLUS za paradižnik?
Uporabo kalcija za paradižnik pričnite, ko se začnejo oblikovati prvi plodovi. Škropite ali zalivajte 1- do 2-krat tedensko, zlasti v poletnih mesecih, ko so tla pogosto suha, saj suša še dodatno ovira dostopnost kalcija. Priporočljivo je redno uporabo skozi celotno obdobje zorenja plodov, da preprečite gnilobo na plodu in izboljšate kakovost paradižnika.
Krompirjeva plesen – zgodovinska nevarnost
Krompirjeva (ali paradižnikova) plesen je bolezen, ki jo povzročajo psevdoglive iz rodu Peronosporales. Pojavlja se tako na gojenih kot tudi na divjih rastlinah.
Znaki okužbe:
- Sivkaste, bele ali modrikaste lise,
- Odmiranje tkiva,
- Spremembe barve listov (rumena → rdečerjava),
- Sušenje okuženih delov rastline.
Zanimivost
Leta 1845 je prav ta bolezen uničila večino pridelka krompirja na Irskem, kar je povzročilo veliko lakoto. Med letoma 1845 in 1848 je zaradi nje umrlo približno milijon ljudi.
Rdeče alge za paradižnik – naravna rešitev za zdrave paradižnike
Rdeče alge za paradižnik HomeOgarden AlgaPlusMix so naravni vir hranil, ki učinkovito podpirajo rast paradižnika, povečujejo odpornost rastlin in izboljšujejo kakovost pridelka. Rdeče alge vsebujejo številne minerale, vitamine in aminokisline, ki spodbujajo rast paradižnika ter pomagajo v boju proti stresom, kot so suša in bolezni.
Uporaba rdečih alg za paradižnik:
- Za boljšo rast in razvoj – Rdeče alge povečajo količino koristnih mikroorganizmov v tleh, kar izboljša zdravje koreninskega sistema.
- Za večjo odpornost na bolezni – Zaradi svojih protibakterijskih in protiglivičnih lastnosti pomagajo zaščititi paradižnik pred najpogostejšimi boleznimi.
- Za večji pridelek – Spodbujajo boljšo absorpcijo hranil in vode, kar pripomore k večjemu in kakovostnejšemu pridelku.
Kako in kdaj uporabiti rdeče alge za paradižnik?
Rdeče alge za paradižnik lahko uporabite pri sajenju paradižnika, tako da jih vmešate v tla ali pa jih uporabite kot tekoče gnojilo med rastno sezono. Za najboljše rezultate priporočamo uporabo v zgodnjih fazah rasti paradižnika, kot tudi med cvetenjem in zorenjem plodov.
Najpogostejši škodljivci paradižnika
Paradižnik napadajo tudi različni škodljivci. Največjo škodo povzročajo:
- Strune (ličinke hroščev), ki objedajo korenine,
- Rastlinjakov ščitkar, ki sesa rastlinski sok in prenaša viruse,
- Uši, ki se hitro razmnožijo in oslabijo rastlino.
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka je vrsta stenice z značilno ščitasto obliko telesa in travnato zeleno barvo. Odrasla žuželka meri približno en centimeter. Z rilčkom prebode kožo paradižnika in vanj vbrizga prebavne encime, ki utekočinijo notranjost plodu. Tekočino nato izsesa. Na mestu vboda postane plod razbarvan, otrdel in neokusen. Čeprav so plodovi še vedno užitni, so zaradi napada smrdljivk bistveno slabše kakovosti, manj okusni in se hitreje kvarijo.
Kako ukrepati:
- Naravni sovražniki zelene smrdljivke so mravlje, pikapolonice in parazitske ose, ki se prehranjujejo z njihovimi jajčeci. Za privabljanje teh koristnih žuželk na vrt posadimo sončnice in žametnice.
- Učinkovita je tudi uporaba naravnega sredstva proti hrošču Hrošči STOP, ki odvrača stenice brez škodljivih vplivov na rastline in okolje.
Trik zaščita paradižnika pred škodljivci
Za privabljanje koristnih žuželk na vrt posadimo cvetlice za metulje, poletno cvetje, poljski mak, sončnice in žametnice.
Težave, ki niso bolezni, a vseeno vplivajo na pridelek
Pogosto se pojavijo tudi fiziološke težave, ki niso posledica bolezni ali škodljivcev, a lahko zmanjšajo kakovost plodov:
- Zvijanje listov – običajno zaradi previsokih temperatur in pomanjkanja vode. Rastlina tako zmanjšuje izhlapevanje.
- Razpokani plodovi – pojavijo se ob hitri rasti po daljšem sušnem obdobju in nato močnem deževju ali zalivanju.
- Trdi, zeleni plodovi okoli peclja – najpogosteje zaradi pomanjkanja kalija in nepravilnega zalivanja v vročih poletnih dneh.
Sajenje paradižnika
Ne glede na izbrano sorto, vse vrste paradižnika ponujajo edinstvene okuse in številne kulinarične možnosti. Nega rastlin pa je pri vseh sortah zelo podobna – redno zalivanje, odstranjevanje plevela, zagotavljanje opore ter zaščita pred škodljivci in boleznimi so ključni dejavniki za uspešno rast.
Sadike paradižnika sadimo, ko razvijejo 5 do 6 pravih listov, pred pojavom prvih cvetnih nastavkov – običajno med 40. in 60. dnem od kalitve.
Ob sajenju priporočamo takojšnjo namestitev opore, da kasneje ne poškodujete korenin. Na vrtovih se pogosto uporabljajo lesene ali bambusove palice, v rastlinjakih pa plastificirane vrvice, pritrjene na konstrukcijo. Praktična izbira so tudi kovinske spiralne opore, po katerih se rastlina sama lepo vzpenja.
Za močan in zdrav razvoj koreninskega sistema priporočamo, da v sadilno jamico dodate organsko mikorizo, ki izboljša sprejem hranil in vode ter poveča odpornost rastline na stres in bolezni. Mikoriza tvori naravno povezavo med koreninami in tlemi, kar je še posebej pomembno pri paradižniku, ki je občutljiv na pomanjkanje hranil.
Čas sajenja je odvisen od podnebja. V toplejših regijah se paradižnik sadi že konec marca, medtem ko je v hladnejših delih Slovenije najprimernejši čas od sredine aprila do začetka maja. Za največjo varnost pred spomladanskimi pozebami pa je najbolj zanesljivo, če sadike presadite na prosto okoli sredine maja.
Organska mikoriza
Zakaj uporabljati organsko mikorizo?
Organska mikoriza spodbuja razvoj močnega koreninskega sistema in poveča odpornost rastlin na bolezni, sušo ter druge stresne pogoje. S pomočjo koristnih gliv se ustvari naravna simbioza med rastlino in tlemi, ki omogoča boljši sprejem vode in hranil, predvsem fosforja.
Kako se uporablja organska mikoriza?
Mikoriza se uporablja tako, da jo dodamo neposredno v stik s koreninami rastline – bodisi v sadilno jamico pri sajenju ali pa jo vmešamo v substrat. Pomembno je, da mikorizne glive pridejo v neposreden stik s koreninami, saj le tako lahko vzpostavijo učinkovito povezavo.
Kdaj uporabiti organsko mikorizo?
Najboljši čas za uporabo mikorize je ob sajenju ali presajanju rastlin – tako na vrtu kot v loncih. Uporabite jo pri vzgoji zelenjave (npr. paradižnika, paprike), sadnega drevja, zelišč in okrasnih rastlin. Mikoriza deluje dolgo časa, zato je običajno enkratna uporaba na začetku dovolj za celo rastno sezono.
Trik organska mikoriza
Pri sajenju posujte mikorizo neposredno v sadilno jamico, tik ob korenine sadike. Mikoriza ustvari naravno povezavo z rastlino in ji pomaga bolje sprejemati vodo in hranila – še posebej fosfor! Rezultat? Močnejši koreninski sistem, večji plodovi in manj stresa zaradi suše.
Zastirka za vrt je odličen način za zaščito paradižnika in drugih rastlin na vrtu, še posebej, če ste dodali organsko mikorizo. Zastirka za vrt, kot je slama, kompost ali kokosova vlakna, pomaga ohranjati vlago v tleh, zmanjšuje rast plevela in preprečuje poškodbe koreninskega sistema med okopavanjem. Poleg tega zastirka ustvarja ugodne pogoje za boljši razvoj mikoriznih gliv, saj preprečuje njihovo izsuševanje in jih ščiti pred poškodbami. S tem se dodatno izboljša absorpcija hranil in poveča odpornost rastlin na stresne razmere.
Za zdrav in obilen pridelek paradižnika je ključno redno in ciljno usmerjeno gnojenje ter pravočasna zaščita pred boleznimi. Z izbiro organskih gnojil, ki krepijo odpornost rastlin, ter z uporabo naravnih pripravkov za varstvo, boste poskrbeli za močnejše rastline in okusnejše plodove. Ne pozabite tudi na ustrezno kolobarjenje in zračno sajenje – le celostna oskrba vam bo zagotovila uspešno sezono pridelave.
Nasveti