Solata za kosilo! In to organska in zdrava. Vsi smo dobro seznanjeni z dejstvom, da mora zdravo in nutritivno uravnoteženo kosilo vsebovati tudi vlakna. Ker je zelena listnata zelenjava priporočljiv izvor vlaknin v prehrani, je solata logična izbira. Hitro se pripravi in prileže se k vsem glavnim jedem iz domače kuhinje.
Solata je zdrava, najboljša pa je tista iz lastnega ali babičinega vrta.
Kaj vsebuje solata?
Sveže nabrana solata, vzgojena na organski način, je izredno bogata z vitamini, fitonutrienti in folno kislino. Skleda s solato ima več vitamina C kot srednje velika pomaranča in je močan antioksidant, ki pomaga imunološkemu sistemu pri zaščiti pred boleznimi. Solata vsebuje veliko vode – glavica solate zadovolji 16 % dnevnih potreb organizma po tekočini.
V belih delih solate se nahajajo beljakovine, in sicer 18 % proteinov, kar je približna količina, ki se nahaja v enem jogurtu. Ob tem je v listih osem aminokislin, ki so pomembne za naš metabolizem.
Naslednja sestavina je folna kislina, ki je eden od vitaminov B-kompleksa in je pomembna zlasti pri nosečnicah. Folna kislina preprečuje nepravilnosti pri razvoju hrbtenične cevi pri zarodku, s čimer omogoča pravilen razvoj živčnega sistema. Zelena solata vsebuje velike količine folne kisline, ki bi morala biti vključena v vsakodnevno prehrano bodočih mamic.
Ne pozabimo na minerale, med katere sodijo kalcij, železo, kalij, magnezij, mangan in baker. Kalij skrbi za uravnoteženost tekočine v organizmu in nadzor krvnega pritiska ter bitja srca. Mangan je potreben za antioksidacijo celic, baker za nastanek rdečih krvnih teles, železo pa je pomembno za nastanek hemoglobina in preprečevanje slabokrvnosti.
Solata za kosilo – za koga je idealna?
Tako kot vsa ostala zelena zelenjava je tudi solata bogata z vlakninami in odlična za vse, ki imajo težave s prebavo. Solata je idealna izbira za vse, ki imajo težave s prekomerno telesno težo in/ali s holesterolom. Ima malo kalorij in preprečuje zbiranje slabih maščob v krvi.
Solato jejmo skozi celo leto – spomladi je smotrno sejati različne zelene solate in endivijo, poleti različne sorte radiča, jeseni pa motovilec, ki ga potem skupaj z radičem pobiramo pozimi.
S solatami lahko vrt popestrimo in mu omogočimo barvitost, saj lahko izberemo zelene, bele ali rdeče vrste, odvisno od lastnega okusa. Le domača solata, vzgojena na organski način, vsebuje vse vitamine in minerale. Toda solata s tem, ko stoji, izgublja nutritivne sestavine, zato jo je treba po obiranju čim prej pripraviti ter pojesti.
Gojenje solate
Za gojenje solate so potrebna rodovitna humusna tla s pH-vrednostjo 6 do 7, ki dobro zadržujejo vlago. Tla bi morala biti bogata z organskimi snovmi, saj je solata občutljiva na visoko koncentracijo soli, ki so osnova mineralnih gnojil, sploh pa ne bo uspevala v zemlji, ki je zasičena s herbicidi. Preden solato posejemo oziroma posadimo, je treba dodati gnojilo HomeOgarden Organski vrt – nikakor ne uporabljamo umetnih gnojil ali agrokemikalij. Organska gnojila morajo vsebovati naravne spodbujevalce rasti, kakršna sta leonardit in mikoriza, ki omogočata hiter razvoj koreninskega sistema.
Pri sajenju solate lahko mlade sadike zalijemo z naravnimi pripravki za uspešno presajanje, tako da postanejo bolj krepki, močnejši in da čim prej zrastejo. Če imamo težka oziroma zbita tla, se sadikam doda organska zemlja ali pa jo nanesemo po površini, kjer smo solato posejali. Zemlja ne bi smela vsebovati umetnih gnojil.
Seme solate, posejano na optimalni temperaturi (15 do 20 °C), bo vzklilo v dveh do štirih dneh, maksimalno rast pa bo na gredicah na prostem dosegla po 45 do 55 dneh.
Temperatura zraka, višja od 20 °C, bo v fazi rasti negativno vplivala na količino in kakovost pridelka, kar je še opaznejše pri suhih tleh. Solata, ki raste na suhih tleh, namreč zelo hitro naredi seme in več ni primerna za uživanje. Toda solato krepimo na naraven organski način z naravnimi sredstvi za krepitev listnate zelenjave, ki solati omogočajo zdravo in dobro rast tudi v času nižjih nočnih temperatur ter v pogojih, ki so slabši za rast (zaradi tal ali vremenskih razmer). Tako bo tudi čas obiranja pridelka zgodnejši.
Ko so rastline večje, lahko za dognojevanje uporabimo tekoča organska gnojila, ki vsebujejo npr. leonardit, ki na organski način povečuje listno maso.
Škodljivci solate
Ne pozabimo, da imajo solato radi tudi polži in voluharji, zato je priporočljivo rastline zaščititi brez agrokemikalij. Z naravnim pripravkom sredstvo proti polžem, preventivno na naraven način zaščitite rastline proti polžem. Kar nekaj pa vas ima verjetno težave na vrtu z nadležnim voluharjem. Uporabite naravno sredstvo voluhar stop, kateri na naraven način zaščiti korenine rastlin. Ta sredstva delujejo proti škodljivcem, če rastline zalijemo s sredstvom, preden se škodljivci pojavijo.
Mini solate ali mikro solate so specifične sorte, predvidene za vzgojo v posodah, kot sicer uspevajo zelišča. Motovilec, rukola in navadna vodna kreša so najpogostejši na balkonu. Prednost mikro solat je v tem, da se jih ne obira, temveč se jih v sezoni večkrat striže s škarjami.
Ne glede na to, katera je vaša najljubša sorta, vam bo solata dopolnila vsak obrok. Dober tek!
Za vzgojo solate so naše stranke kupile:
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Morda vas zanima tudi
Vzgoja solate od setve do pridelka
Ko govorimo o solati, največkrat pomislimo na sočne, bledo zelene liste zelene solate. Toda številne sorte solate so najrazličnejših oblik in barv. Izbor je zelo velik, zato vam predlagamo, da si na vrtu ali urbanem vrtičku za vsak dan v tednu posadite po najmanj eno sorto solate.
9 razlogov, zakaj boste sadili le še v sadilne vreče (kratek vodič)
Sadilne vreče so postale prava vrtičkarska evforija! Z njimi se boste lahko lotili vzgajanja vrtnin povsem samozavestno – tudi, če ste še zeleni pionir. Njihova glavna vrlina je vsekakor to, da jih lahko uporabite kjerkoli se vam bo zahotelo. Vrtnarjenje z njimi je lahkotno – brez cmoka v grlu, kako se ga lotiti.
Gnojilo za solato
Solata je ena izmed lažjih zelenjadnic za vzgojo in je tudi ena najhitreje zrelih takoj za redkvicami in manjšo repo. Solata za vzgojo ne potrebuje
Mikorizne glive, skrivnostne podzemne prijateljice
Mikorizne glive so se razvile pred 440 milijoni leti in sodijo med najpomembnejše organizmov v zemlji. Preverite zakaj so pomebne za rastline
Druge kategorije izdelkov za vrt:
