Sajneje jagod in nasveti za ekološko vzgojo. Dišeče, sočne, domače … JAGODE. Uporabljamo jih v solatah, kremah za torte, ponudimo jih lahko za zajtrk, kosilo, večerjo, pijačo ali sladico. Imajo veliko C vitamina in z eno skodelico jagod boste dobili 5% ali še več dnevnih potreb mangana, vlaknin, joda, folata (vitamin B9), bakra, kalija in biotina.
Sajenje jagod je enostavna in nove vrste bodo zadovoljne tudi v priljubljenih visečih košarah in sadilnih vrečah, zato vas vabimo, da poskusite vzgojiti svoje lastne, slastne jagode. Več o jagodah i jagodičevju si lahko preberete v nasvetu Jagode in jagodičevje.
Za potrebe manjše družine zadošča šest metrov dolga vrsta jagod, za samske vrtičkarje pa zadošča posaditev jagod v moderne sadilne vreče.
Sajenje jagod – izberite pravo sorto
Ali ste vedeli, da obstaja na stotine vrst jagod? V splošnem jagode delimo na mesečne in enkrat rodne, te pa se naprej delijo na zgodnje, srednje in pozne. Za industrijsko proizvodnjo se uporablja enkrat rodne jagode, katere dozorijo v mesecu maju in juniju. Za domačo uporabo raje sadimo mesečne sorte jagod, saj porabijo vso energijo za ustvarjanje ploda in se ne bodo nekontrolirano širile, okusne sadeže pa nabiramo od maja do septembra
Ta mala grmičasta rastlina v povprečju živi štiri do šest let, njena rast in razvoj pa sta odvisno izključno od načina in kvalitete vzgoje. Prvo leto nam jagode dajo najbogatejši pridelek in največ mladih vrež. V drugem letu je slabši vegetativni prirast, vendar je število plodov maksimalno, ampak malo slabše kvaliteten.
Sajenje jagod idealna lega in tla za sajenje
Jagode najbolje uspevajo v rodovitnih, dobro pognojenih in odcednih tleh. Za jagode so najprimernejše lege, katere niso izpostavljene vetru in mrzlemu zraku. Za zgodnje sorte so najprimernejše južne lege, katere niso izpostavljene pozno-pomladanskim zmrzalim. Na takšnih legah plodovi dozorijo kakšnih deset dni prej, kot tiste na severnih legah. Severne in vzhodne lege so primerne za sajenje srednje rastoče sorte jagode, severne lege pa za pozne sorte jagod, saj običajno pozneje cvetijo in ni nevarnosti poznih zmrzali.
Trik kako posaditi jagode?
V rahlo vrtno zemljo med vrsticami jagod posejte vrstice špinače, solate ali mlade čebule. Te vrtnine namreč niso požrešne in jagodam ne bodo odvzemale hranil.
Kako posaditi jagode?
Da bi najboljše pripravili tla za sajenje jagod, morate najprej odstraniti vse plevele, ter razrahljati tla do globine 30 cm. V kolikor je zemlja izčrpana ali niste prepričani v delež mikro in makro elementov, uporabite organsko gnojilo za jagode. Organsko gnojilo za jagode (uporabite ga lahko tudi za ostalo jagodičevje), s katerim boste zemljo pripravili za jagodni nasad. Ker je gnojilo koncentrirano, je poraba 5 krat manjša, deluje pa hitro in dolgotrajno. Več o organskih gnojilih za vrt lahko preberete v našem nasvetu o gnojenju vrta.
Globina sajenja jagod
Jagode nikoli ne posadite pregloboko. Vedno pazite, da bo koreninski vrat tik nad tlemi. Izkopljite dovolj široko sadilno jamico, dodajte organsko gnojilo za jagode, vanjo položite rastlino jagode, dodajte vrtno zemljo ter narahlo potlačite.
Jagode posadite v razmikih 20-30 cm, v cik-cak obliki ali v vrstah v jamice, v katere ste najprej dodali 2-4 žličke mikorize – mikoriznih gliv, katere z jagodno korenino ustvarijo simbiozno vez. S pomočjo mikorize korenine hitreje rastejo, imajo boljši dostop do vode in lažje vežejo hranila.
Posadite jagode na grebene
Če imate v vrtu težka in zelo vlažna glinena tla jagode tu ne bodo uspešno uspevale. Pri pripravi gredice poskrbite, da bodo korenine jagod v dobro odcednih vrtnih tleh. Za dvojno vrsto posajenih jagod, pripravite iz mešanice vrtne zemlje in univerzalne zemlje, 25 cm visok in 1 meter širok, na vrhu raven greben ter nanj posadite mlade rastline jagod.
V glineni zemlji pride do prekomerne vlage, katere pa jagode ne marajo. Na takšnih tleh običajno jagode posadimo v visoke grede ali v sadilne vreče.
Sajenje jagod na terasi in balkonu
Sajenje jagod si lahko zamislite vrtičkarji, ki nimate vrta in živite v bloku. Na balkon ali teraso si postavite sadilne vreče v katere boste posadili okusne rdeče jagode. Uporabite univerzalno zemljo, dodajte organsko gnojilo za jagode po površini pa je idealna izbira zastirka za vrt, ki bo zadrževala vlago v substratu.
Odstranjevanje vrež pri jagodah
Za vsakega ljubiteljskega vrtičkarja je to “najbolj boleč” del nege jagod, ampak tudi zelo potreben, če želite imeti močne, lepe in zdrave rastline, ter dobro ukoreninjene, saj tako povečate rodnost.
Odstraniti morate vse vreže, katere se naredijo po saditvi. Če to ne naredite, bodo vreže in cvetovi tako izčrpali rastlino, da vam rastlina ne bo mogla kvalitetno obroditi.
Pazite, da bo koreninski vrat jagode tik nad tlemi.
Ob posaditvi jagodam dodajte, specialno gnojilo za jagode.
Če boste pravilno posadili jagode, vas bodo te razveselile z okusnimi plodovi.
Trik kako posaditi jagode?
Za čiste sadeže jagod uporabite zastirko za vrt, ki jo potresete okoli rastlin jagod še pred cvetenjem ali takoj, ko začnejo razvijati sadeže.
Bodite pozorni na prejšnje nasaditve, ter upoštevajte dobre in slabe sosede jagod:
Jagode ne marajo: paprike, paradižnika, krompirja, jajčevca, repe; oziroma rastlin, ki so podvržene koreninskim škodljivcem in boleznim. Ne priporočamo sajenja na isti prostor, kjer so jagode že bile, zaradi bolezni jagod, škodljivcev in pa predvsem zato, ker jagode izčrpajo tla. Najboljša pred setev za jagode so žitarice, stročnice, melone in lubenice.
Zalivanje jagod
Zaradi pomanjkanje vlage v tleh, se slabo razvije koreninski sistem v površinskem delu tal, sadika jagod se ne širi, posledično se zmanjša bujnost in rodnost, plodovi jagod ostanejo majhni in nekvalitetni.
Najboljši sistem zalivanja za jagode je kapljični sistem. Zaradi plitvega koreninskega sistema je velika potreba po vzdrževanju enakomerne vlage, saj se površinski sloj zemlje hitro izsuši. Jagode potrebujejo zalivanje v začetku cvetenja, tekom dozorevanja in po končanem obiranju. Ker jagode sadimo v gostem sklopu in imajo veliko listno maso, moramo vzdrževati 75 – 80 % vlago tal.
V času intenzivne rasti pazite na dognojevanje z dušikom in kalijem, v času nastavljanja plodov in dozorevanja pa jagode dognojujte s fosforjem in kalijem. To lahko enostavno rešite s tekočim organskim gnojilom za plodovke, katerega lahko dodate v kapljični sistem, ali v zalivalko – če zjutraj zalivate manjši nasad. S takšnim namakanjem preprečite gnitje plodov, do katerega pride, če jih zmočite.
Razmnoževanje jagod
Jagode lahko razmnožujete s semeni, cepljenjem, delitvijo grmičkov ali z vrežami. Seme posejano v organsko zemljo iz kokosovih vlaken, začne kaliti že po 8 – 11 dneh. Kokosova vlakna so odlična tudi za kasnejšo vzgojo jagod, vendar ji je potrebno dodati organsko gnojilo. Za osnovno gnojenje pri sajenju jagod svetujemo, da uporabite organsko gnojilo za jagode na osnovi morskih alg z dodanim organskim magnezijem in kalcijem. Več o gnojenju jagod si lahko preberete o koristnem nasvetu o gnojenju in dognojevanju jagod Gnojenje jagod.
Grmičke razdelite pri sortah z večjimi plodovi in pri mesečnih sortah, katere ne delajo vrež.
Razmnoževanje z vrežami je najbolj razširjen način razmnoževanja jagod. Na vsakem členku vreže se razvijejo zametki popkov, kateri nam dajo novo rastlino, novo sadiko.
Kdaj saditi jagode?
Jagode lahko posadite skozi celo leto. Čas sajenja jagod je odvisen od klimatskih in vremenskih razmer, od izbora in nabave sadilnega materiala, priprave zemljišča, kakor tudi od načina vzgoje. Čas sadnje je odvisen tudi od kvantitete in kvalitete rodnosti jagode, ampak je najboljše pravilo – čim prej, tem boljše. Biološka nula se za jagode prične pri temperaturah izpod 7ºC in v roku 25 do 30 dni jagoda konča obdobje fiziološkega mirovanja in prične normalen vegetativni in reproduktivni ciklus.
Jagode navadno sadimo direktno v grede na vrtu, pogosto pa za vzgojo jagod uporabimo tudi posode, sadilne vreče ali visoke grede.
Sajenje jagod pomladi pričnemo takoj, ko so mimo nevarnosti nizkih temperatur in zmrzali. S pravilno izbiro načina sajenja pomladi, načinom obdelave tal in izbora sorte, lahko dosežete odlične rezultate. Pri sajenju jagod svetujemo da uporabite organska gnojila.
Zaščita jagod pred škodljivci
Polži in gosenice obožujejo jagode. Najboljši način za zaščito rastlin je zastiranje. Prekrivanje zemlje z organsko zastirko za vrt iz kokosovega lomljenca je posebej učinkovito, saj preprečuje rast plevela, vzdržuje fizično strukturo tal, preprečuje da dež zbije zemljo in jo odnese z grede. Zastirka zadržuje toploto in vlažnost tal, ter tako poveča rodnost jagod za 20 – 30%; boljša je tudi kvaliteta pridelka, saj zastiranje prepreči gnitje plodov, kateri zdaj ne ležijo na zemlji. Zaradi strukture kokosa in vlaken kateri se počasi razpadajo, pa je polžem oteženo plezanje.
Jagode potrebujejo sonce – veliko sonca! Več sonca bodo rastline dobile, večje bodo jagode. Naj vas ne skrbi, da jih bo sonce ožgalo, razen v primeru, ko temperature dosežejo več kot 35°C. Če so temperature ekstremno visoke, je dobro nasad jagod zasenčiti. Samo pazite da ohranjajte vlažna tla, nahranite jih in rastline vam bodo lepo uspevale. Več o organski vzgoji jagod si lahko preberete v nasvetu Vzgoja jagod.
Trik za sajenje jagod?
Dobri sosedje za jagode sta česen, saj ščiti jagode pred škodljivci in koper, kateri jim izboljša okus.
Za sajenje jagod priporočamo tudi:
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Nasveti povezani z sajenjem in vzgojo jagod:
Gnojenje jagod
Učinkovito gnojenje jagod za bogato letino: nasveti za uporabo organskih tekočih in granuliranih gnojil, da zagotovite zdrave in okusne plodove skozi celo sezono.
Jagodičevje in jagode
Jagode in ostalo jagodičevje (ribez, kosmulja, borovnice) so najljubša poslastica, ki si jo privoščimo v poletnih mesecih. Njihovi plodovi so nutricionistično izrazito bogati, nizkokalorični in ne vsebujejo holesterola.
7 zlatih pravil za ekološko vzgojo jagod
Dišeče, sočne, domače … JAGODE Uporabljamo jih v solatah, kremah za torte, ponudimo jih lahko za zajtrk, kosilo, večerjo, pijačo ali sladico. Imajo veliko C vitamina in z eno skodelico jagod boste dobili 5% ali še več dnevnih potreb mangana, vlaknin, joda, folata (vitamin B9), bakra, kalija in biotina.
Mikorizne glive, skrivnostne podzemne prijateljice
Mikorizne glive so se razvile pred 440 milijoni leti in sodijo med najpomembnejše organizmov v zemlji. Preverite zakaj so pomebne za rastline
Druge kategorije izdelkov za vrt:
