{"id":57914,"date":"2023-08-20T13:00:00","date_gmt":"2023-08-20T12:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/homeogarden.com\/?post_type=portfolio&p=57914"},"modified":"2025-09-25T13:26:37","modified_gmt":"2025-09-25T11:26:37","slug":"kako-vzgojiti-domaci-cesen","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/homeogarden.com\/sl\/nasveti\/kako-vzgojiti-domaci-cesen\/","title":{"rendered":"Kako vzgojiti doma\u010di \u010desen"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Vsak vrtnar je \u017ee spoznal razliko med doma\u010dim in kitajskim \u010desnom in to je razlog, da je \u010desen v zadnjih nekaj letih postal nepogre\u0161ljiv prav na vsakem doma\u010dem vrtu.\u00a0<\/strong>Vzgoja \u010desna je nezahtevna, njegove prisotnosti v vrtu pa bodo vesele tudi ostale kulture v vrtu, saj je znano da \u010desen \u0161\u010diti vrt pred \u0161tevilnimi boleznimi in \u0161kodljivci.<\/p>

V nadaljevanju, smo vam pripravili nekaj enostavnih nasvetov za doma\u010do organsko vzgojo \u010desna.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u010cesen<\/h2>

\u010cesen<\/a> (Allium sativum) je rastlina, ki je znana po svoji edinstveni in mo\u010dni aromi ter okusu. Spada v dru\u017eino \u010debulnic \u00bbAlliaceae\u00ab in je ena izmed najpogosteje uporabljenih za\u010dimb in zdravilnih rastlin na svetu. Ima bogato zgodovino, ki sega tiso\u010de let nazaj. \u010cesen je v kulinariki zelo priljubljen zaradi svojega izrazitega okusa in vonja, poleg tega pa ima tudi \u0161tevilne zdravstvene koristi. \u010cesen je bil priljubljena sestavina v starodavni kuhinji razli\u010dnih kultur, vklju\u010dno z egip\u010dansko, gr\u0161ko in rimsko. Ali ste vedeli, da je bil \u010desen v razli\u010dnih kulturah povezan s \u0161tevilnimi vra\u017eeverji in ljudskim izro\u010dilom? Verjeli so, da odganja zle duhove in prina\u0161a sre\u010do.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Zgodovina \u010desna<\/h2>

\u010cesen je ena najstarej\u0161ih kulturnih rastlin na svetu<\/strong> in spremlja \u010dloveka \u017ee tiso\u010dletja. Njegova uporaba sega dale\u010d v preteklost \u2013 arheolo\u0161ke najdbe dokazujejo, da so ga gojili in uporabljali \u017ee v Mezopotamiji<\/strong>, Egiptu<\/strong>, Indiji<\/strong> in na Kitajskem<\/strong>. V sumerskih zapisih izpred ve\u010d kot 4.000 let je omenjen kot pomembna zdravilna in prehranska rastlina.<\/p>

Stari Egip\u010dani so \u010desen \u010dastili kot hrano, ki daje mo\u010d <\/strong>in vzdr\u017eljivost<\/strong>. Omenjen je celo v piramidnih zapisih \u2013 su\u017enji, ki so gradili piramide, naj bi ga u\u017eivali, da bi la\u017eje prenesli te\u017eka dela. Grki in Rimljani so ga cenili kot \u00bbrastlino vojakov\u00ab<\/strong> \u2013 rimski vojaki so ga jedli pred bitkami, ker naj bi krepil pogum in mo\u010d. Hipokrat, \u00bbo\u010de medicine\u00ab, je \u010desen priporo\u010dal za razli\u010dne zdravstvene te\u017eave, od prebavnih motenj do oku\u017eb.<\/p>

V srednjem veku<\/strong> je bil \u010desen naravni \u00bb\u0161\u010dit\u00ab proti boleznim. V \u010dasu kuge so ljudje verjeli, da jih varuje pred oku\u017ebo, zato so ga nosili okoli vratu ali ga u\u017eivali v velikih koli\u010dinah. Prav tako je imel pomembno mesto v ljudskem izro\u010dilu \u2013 verjeli so, da odganja zle duhove<\/strong>, vampirje<\/strong> in vse slabe energije<\/strong>. V nekaterih kulturah so ga celo polagali ob vhod v hi\u0161o kot za\u0161\u010ditni amulet<\/strong>.<\/p>

Na vzhodu ima \u010desen \u0161e danes pomembno vlogo. V kitajski tradicionalni medicini je bil poznan kot rastlina, ki uravnava energijo telesa, izbolj\u0161uje prebavo<\/strong> in krepi odpornost<\/strong>. V Indiji je bil del ajurvedskih<\/a> pripravkov in za\u010dimbnih me\u0161anic.<\/p>

Danes je \u010desen nepogre\u0161ljiv v kuhinjah po vsem svetu. Uporablja se tako v surovi kot kuhani obliki, kot za\u010dimba ali celo glavna sestavina jedi. Poleg tega ostaja dragocen zaradi svojih zdravilnih lastnosti \u2013 raziskave potrjujejo, da ima protibakterijsko<\/strong>, protivirusno<\/strong> in protiglivi\u010dno delovanje<\/strong>, pomaga pri krepitvi imunskega sistema, zni\u017eevanju krvnega tlaka in varovanju srca.<\/p>

\u010cesen torej ni le hrana, ampak tudi simbol zdravja, mo\u010di in za\u0161\u010dite. Njegova zgodovina se prepleta z miti, medicino, kulinariko in ljudskimi verovanji, kar ga dela eno izmed najbolj posebnih \u017eivil, ki jih poznamo.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\u010cesen ima bogato zgodovino, ki sega tiso\u010de let nazaj.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Zanimiva dejstva o \u010desnu:<\/h2>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>
<\/div>
Dejstva o \u010desnu 1# <\/div>
Evropejci so prinesli \u010desen v Ameriko med raziskovanjem Novega sveta, kjer je postal del \u0161tevilnih kulturnih jedi.<\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/div>
<\/div>
Dejstva o \u010desnu #2<\/div>
V srednjem veku je bil \u010desen cenjen tudi zaradi svojih protibakterijskih lastnosti in ga je ljudstvo uporabljalo za za\u0161\u010dito pred nalezljivimi boleznimi, kot je kuga ali \u010drna smrt.<\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/div>
<\/div>
Dejstva o \u010desnu #3<\/div>
V tradicionalni ajurvedski medicini v Indiji in tradicionalni kitajski medicini se je \u010desen uporabljal za \u0161tevilne zdravstvene namene, vklju\u010dno s spodbujanjem prebave in laj\u0161anjem razli\u010dnih bolezni.<\/div><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Vrste \u010desna<\/h2>

\u010cesen raste iz \u010debulice, ki je pod zemljo in je sestavljena iz ve\u010d posameznih \u010desnovih strokov. \u010cebulice so obi\u010dajno zavite v beli, vijoli\u010dni ali roza ko\u017eici. Poznamo kar nekaj sort \u010desna, kot so:<\/p>

  1. Navadni \u010desen (Allium sativum)<\/strong>: To je najbolj pogosta vrsta \u010desna, ki ga najdemo v ve\u010dini kuhinj po svetu. Navadni \u010desen ima bele ali vijoli\u010dne \u010debulice, ki so sestavljene iz ve\u010d lo\u010denih \u010desnovih strokov. Uporablja se kot za\u010dimba in kot zdravilna rastlina.<\/li>
  2. Divji \u010desen (Allium ursinum)<\/strong>: Divji \u010desen je divja vrsta \u010desna, ki se pogosto uporablja v nekaterih evropskih kuhinjah. Ima nekoliko bla\u017eji okus kot navadni \u010desen. Listi divjega \u010desna so u\u017eitni in se pogosto uporabljajo v solatah in omakah.<\/li>
  3. \u010crni \u010desen<\/strong>: \u010crni \u010desen<\/a> se pridobiva s posebnim postopkom fermentacije<\/strong> navadnega \u010desna pri nizkih temperaturah. Ima \u010drnkasto barvo, mehkej\u0161i okus in bogatej\u0161o aromo. Uporablja se v razli\u010dnih kulinari\u010dnih jedeh.<\/li>
  4. Kitajski \u010desen (Allium tuberosum)<\/strong>: Kitajski \u010desen, znan tudi kot \u010desnova zel, ima \u0161iroke liste, ki so bolj podobni \u010debuli. Listi in cvetovi kitajskega \u010desna so u\u017eitni ter se pogosto uporabljajo v azijski kuhinji.<\/li>
  5. Slonji \u010desen (Allium ampeloprasum)<\/strong>: Slonji \u010desen je veliko ve\u010dji od navadnega \u010desna in ima velike \u010debulice. Ima nekoliko bla\u017eji okus in se uporablja v kuhinji podobno kot navadni \u010desen.<\/li>
  6. \u010cema\u017e (Allium oleraceum)<\/strong>: \u010cema\u017e je divja rastlina, ki spominja na divji \u010desen. Uporabljajo se njegovi listi, cvetni popki in \u010debulice, predvsem v tradicionalnih kme\u010dkih jedeh. Pazite, da \u010dema\u017ea ne zamenjate z jesenskim podleskom, \u0161marnico in \u010dmeriko!<\/li><\/ol>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    <\/span>

    Trik za vzgojo \u010desna<\/h3>

    Pri me\u0161anih kulturah naj bi \u010desen prepre\u010deval glivi\u010dne bolezni rastlin v njegovi sose\u0161\u010dini. Kot zelo dobro se to ka\u017ee pri jagodah. Pri novem nasadu jagod zato med sadike jagod posadite po strok \u010desna. <\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Sorte \u010desna v Sloveniji<\/h3>

    \u010cesen ima v Sloveniji posebno mesto \u2013 ne le kot nepogre\u0161ljiva za\u010dimba v kuhinji, temve\u010d tudi kot del kulturne dedi\u0161\u010dine<\/strong> in tradicije<\/strong>. \u017de stoletja ga kmetje pridelujejo na doma\u010dih vrtovih, pri \u010demer so se ohranile \u0161tevilne lokalne sorte, ki so prilagojene na\u0161im razmeram. Marsikje ljudje \u0161e danes gojijo \u00bbdoma\u010di \u010desen\u00ab, katerega seme se prena\u0161a iz roda v rod. Ti \u010desni so obi\u010dajno odpornej\u0161i, polnega okusa in v kulinariki cenjeni prav zaradi svoje izrazite arome.<\/p>

    Sorte \u010desna pri nas lahko v grobem razdelimo na jesenske<\/strong> in spomladanske<\/strong>. Jesenske sorte sadimo jeseni, pobiramo pa jih zgodaj poleti. Prepoznamo jih po ve\u010djih strokih in intenzivnem, nekoliko ostrej\u0161em okusu. Njihova slabost je, da niso tako dolgo obstojne, zato jih je najbolje porabiti do zime. Med najbolj znanimi pri nas je Ptujski jesenski \u010desen<\/a>, ki je cenjen zaradi lepe oblike glavic in izrazite pikantnosti, zaradi \u010desar je nepogre\u0161ljiv v tradicionalnih jedeh, kot so mesne enolon\u010dnice ali doma\u010de klobase.<\/p>

    Spomladanske sorte \u010desna<\/strong> sadimo zgodaj spomladi, pobiramo pa avgusta. Njihove glavice so nekoliko manj\u0161e, stroki drobnej\u0161i, a glavna prednost je njihova izjemna obstojnost \u2013 ob pravilnem shranjevanju zdr\u017eijo vse do pozne zime ali celo pomladi. Okus spomladanskega \u010desna je obi\u010dajno bla\u017eji, kar je v\u0161e\u010d tistim, ki ne marajo preve\u010d ostre arome. Najbolj raz\u0161irjen je Ptujski spomladanski \u010desen<\/a>, ki velja za zanesljivo sorto z dolgo tradicijo.<\/p>

    Ob teh dveh skupinah obstaja \u0161e vrsta lokalnih sort<\/strong>, ki jih pridelovalci pogosto imenujejo kar po pokrajinah, kjer rastejo \u2013 npr. gorenjski, primorski, halo\u0161ki ali \u0161tajerski \u010desen. Te sorte so pogosto rezultat dolgotrajne prilagoditve na lokalne razmere, kar jim daje posebno trdo\u017eivost. Poleg tega imajo bogat, poln okus, ki je zelo cenjen v doma\u010dih kuhinjah.<\/p>

    Zadnja leta se tudi pri nas pojavljajo novej\u0161e tuje sorte<\/strong>, ki jih pridelovalci uva\u017eajo zaradi odpornosti ali posebnih lastnosti, a doma\u010di ljubitelji \u010desna \u0161e vedno najraje posegajo po slovenskih tradicionalnih sortah. Te niso le kakovostne, temve\u010d imajo tudi simbolni pomen \u2013 predstavljajo del na\u0161e identitete, saj so povezane s starimi obi\u010daji, ljudskim zdravilstvom in vsakodnevno prehrano.<\/p>

    Slovenske sorte \u010desna zdru\u017eujejo torej tri pomembne lastnosti: prilagoditev na lokalno podnebje, bogat okus in kulturno vrednost<\/strong>. Zato ne presene\u010da, da je \u010desen na na\u0161ih vrtovih \u0161e vedno med najbolj gojenimi rastlinami, saj povezuje preteklost in sedanjost ter ostaja ena izmed najbolj cenjenih za\u010dimb v Sloveniji.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010desen\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    Sorte \u010desna pri nas lahko v grobem razdelimo na jesenske in spomladanske.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Semena in sajenje \u010desna<\/h2>

    Semena \u010desna<\/h4>

    \u010cesen se razmno\u017euje s \u010desnovimi stroki, ki se nato posadijo v zemljo in zrastejo v nove \u010debulice. \u010ce \u017eelite gojiti \u010desen, potrebujete \u010desnove strok, ki jih imenujemo tudi “seme \u010desna”<\/strong>.<\/p>

    Vzgoja \u010desna: Sajenje \u010desna spomladi ali jeseni?<\/h4>

    Najbolj\u0161i \u010das za sajenje na zmrzal ob\u010dutljivih\u00a0spomladanskih sort \u010desna,<\/strong>\u00a0ki praviloma naredijo manj\u0161e stroke, je\u00a0zgodaj spomladi od meseca marca do za\u010detka aprila<\/strong>, ko ni ve\u010d hudih no\u010dnih zmrzali in se za\u010dno prva prava dela v vrtu.<\/p>

    Zimske sorte \u010desna<\/strong>, ki oblikujejo debelej\u0161e glavice, pa obi\u010dajno sadimo od meseca oktobra pa vse do sredine novembra oziroma mo\u010dnej\u0161ih no\u010dnih zmrzali. Na neugodnih legah zmrzal \u010desen lahko po\u0161koduje, zato je jesenski \u010desen\u00a0pametno za\u0161\u010dititi s slamo, vejami ali vrtno kopreno<\/strong>. \u0160koda na zimskem \u010desnu je spomladi tem ve\u010dja, \u010dim ve\u010dji je bil \u010desen pred zimo. Cilj jesenskega sajenja \u010desna je, da se stroki \u010desna prirastejo in oblikujejo korenine, ne pa razvoj listja. Poganjki stebel naj bi se pokazali \u0161ele spomladi. Ker so se korenine \u010desna \u017ee oblikovale, ima tak \u010desen spomladi veliko prednost in pridelki so obilnej\u0161i kot pri spomladanskem \u010desnu s kraj\u0161im \u010dasom rasti.<\/p>

    Redno odstranjevanje plevela bo pomagalo \u010desnu, da bolje raste, saj ne bo tekmoval s plevelom za vodo in hranila.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"vzgoja\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
    \u010cesen se razmno\u017euje s \u010desnovimi stroki, ki se nato posadijo v zemljo in zrastejo v nove \u010debulice.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    <\/span>

    Trik za vzgojo \u010desna<\/h3>

    Znano je tudi, da \u010desen ob korenju odganja koren\u010dkovo muho in se pri tem izka\u017ee precej bolje kot \u010debula. Posajen pod breskvami \u010desen \u0161\u010diti pred breskovo kodravostjo, pod vrtnicami pa skrbi za njihov izjemen vonj.<\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Zemlji\u0161\u010de za sajenje \u010desna<\/span><\/h4>

    \u010cesen dobro uspeva na son\u010dnih ter srednje\u00a0te\u017ekih in dobro odcednih rasti\u0161\u010dih.<\/strong>\u00a0Obo\u017euje\u00a0srednje te\u017eka tla, ki so bogata z organsko maso<\/strong>\u00a0pH vrednosti\u00a0med 6,5 in 7,4.<\/strong>\u00a0Zelo lahka ali zelo te\u017eka tla \u010desnu ne ustrezajo, \u0161e posebej ob\u010dutljiv pa je na slabo odcedna tla v katerih voda ne odteka dobro. Te\u017eave s te\u017eko, zbito in te\u017eko propustno zemljo v vrtu boste na enostaven na\u010din re\u0161ili tako, da bo dodana\u00a0organska zemlja<\/a>\u00a0iz kokosovih vlaken. Ta bo poskrbela za rahlost, zra\u010dnost in bistveno izbolj\u0161ala vodni re\u017eim v va\u0161i zemlji. Nekaj koristnih napotkov, kako izbolj\u0161ati svojo vrtno zemljo sil lahko preberete v na\u0161em prispevku \u2013\u00a0Priprava tal v vrtu<\/a>.<\/span><\/p>

    Najbolj\u0161a temperatura za vzgojo \u010desna<\/span><\/h4>

    \u010cesen je zelo odporen na nizke temperature in mraz, predvsem zimske sorte. \u010cesen kali \u017ee pri temperaturi 3-5\u00b0C, medtem ko je optimalna temperatura za rast korenine 10 \u00b0C, za nadzemne dele pa 16-18 \u00b0C. Intenzivna rast strokov se za\u010dne pri temperaturi 20 \u00b0C in zorenje pri 25 \u00b0C. To pomeni da je potrebno saditi spomladanski \u010desen \u010dim bolj zgodaj spomladi.<\/span><\/p>

    Razdalja sajenja \u010desna<\/span><\/h4>

    Pri sajenju \u010desna pazimo na to, da stojijo\u00a0stroki pokonci<\/strong>. Razmak sajenja \u010desna med vrstami naj bo\u00a025 do 30 cm<\/strong>, v vrsti pa jih sadimo na razdalji\u00a0od 10 do 15 cm.<\/strong><\/span><\/p>

    Jeseni \u010desen sadimo v globino 5 do 7 cm, spomladi pa 4 do 6 cm.<\/strong><\/span><\/p>

    Dobri\/slabe sosedje \u010desna<\/span><\/h4>

    \u010cesen je idealen za me\u0161ane kulture!<\/strong><\/span><\/p>

    Pri na\u010drtovanju gredice na kateri boste sadili \u010desen upo\u0161tevajte, da kot dobra predkultura \u010desna veljajo predvsem\u00a0kapusnice in stro\u010dnice<\/strong>, slaba pa vse rastline, ki pripadajo\u00a0lilijevkam kot \u010debulnice, belu\u0161i in krompir<\/strong>. Kot neprijazna soseda, s katerima se \u010desen ne ujame, veljata predvsem\u00a0fi\u017eol in grah<\/strong>, ki tudi sama ob \u010desnu ne uspevata dobro.<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Gnojenje \u010desna in dognojevanje \u010desna<\/h2>

    Pred sajenjem \u010desna tal ne gnojimo. <\/strong>\u010cesna ne smemo saditi neposredno po gnojenju s sve\u017eim naravnim gnojem. Pred ali po sajenju uporabimo kvalitetno\u00a0gnojilo za vrt<\/a>\u00a0Organski vrt<\/strong>\u00a0ali kompostirano\u00a0ekolo\u0161ko gnojilo<\/a>\u00a0Organic ECO.<\/strong>\u00a0Zemlja mora biti namre\u010d dobro zalo\u017eena, saj se velike \u010debulice oblikujejo samo, \u010de je rastlina v glavnem \u010dasu rasti od marca dalje dobro oskrbovana z vodo in hranili. V primeru suhega vremena, je potrebno \u010desen spomladi tudi ve\u010dkrat zalivati in po potrebi dognojiti s\u00a0teko\u010dimi organskim gnojilom za zelene rastline<\/a>\u00a0Organski List.\u00a0<\/strong>\u010ce \u010desen spomladi zanemarimo, rastline kasneje tega ne zmorejo nadomestiti.<\/p>

    Rumenenje listov \u010desna navadno pomeni, da je rastlina preve\u010d oskrbljena z vodo. Nasadi \u010desna brez me\u0161ane kulture tla slabo prekrijejo, zato je potrebno tudi pogosto pletje ali zastiranje tal.\u00a0Zastirka za vrt<\/a>\u00a0iz kokosovih lomljencev bo u\u010dinkovito re\u0161ila tako te\u017eave s plevelom kot zadr\u017eevanjem vode.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Bolezni \u010desna in \u0161kodljivci \u010desna<\/h2>

    \u010cesen je zdrava rastlina, vendar je \u0161e vedno dovzeten za nekaj bolezni in \u0161kodljivcev.<\/p>

    Tukaj je nekaj najpogostej\u0161ih bolezni \u010desna:<\/strong><\/p>