{"id":19515,"date":"2022-06-21T21:23:45","date_gmt":"2022-06-21T20:23:45","guid":{"rendered":"https:\/\/homeogarden.com\/?post_type=portfolio&p=19515"},"modified":"2026-03-31T10:53:11","modified_gmt":"2026-03-31T08:53:11","slug":"kompost-vse-majhne-skrivnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/homeogarden.com\/sl\/nasveti\/kompost-vse-majhne-skrivnosti\/","title":{"rendered":"KOMPOST – vse majhne skrivnosti pravilnega kompostiranja"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Kompost – poznate vse majhne skrivnosti pravilnega kompostiranja? Gre za naraven proces razkrajanja organskega materiala, namenjen ekolo\u0161ki pridelavi doma\u010dega gnojila z visokim dele\u017eem humusa.<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Kompostiranje poteka postopoma in v kontroliranih pogojih. Pomembno vlogo imajo mikroorganizmi<\/strong>, ki biolo\u0161ko raz\u010dlenijo organske odpadke na enostavnej\u0161e dele, ki se nato pretvorijo v humusne spojine.<\/p>

Zakaj je dobro kompostirati?<\/h2>

Kompostiranje je dejansko proces recikliranja organskih oz. \u00bbbio odpadkov\u00ab<\/strong>, s katerim hkrati prodbimo tudi ekolo\u0161ko najbolj sprejemljivo organsko gnojilo \u2013 kompost<\/a>. <\/strong>Morda je kompost za marsikoga le navaden kup zemlje,\u00a0 za nas vrti\u010dkarje predstavlja nesluteni potencial, <\/strong>ki nam bo kasneje v sezoni prina\u0161al veselje in zagotavljal zdrav in rodoviten vrt.<\/strong><\/p>

Lastnosti komposta<\/h2>

Zrel kompost prav gotovo predstavlja najbolj\u0161e doma\u010de gnojilo.<\/strong> Kompost vsebuje 70\u201380 % organskih mase<\/strong>, in je zelo bogat z vsemi osnovnimi hranili kot so du\u0161ik, fosforj, kalij in kalcij<\/strong>.\u00a0 Pravilno pripravljen kompost vsebuje tudi velik dele\u017e humunsih spojin<\/strong>, zaradi katerih so tla rodovitnej\u0161a. Razlog za to je sposobnost humusa, da absorbira vlago in raztopi minerale, potrebne za rast rastlin. Poleg tega je za nas vrtnarje pomembno tudi, da kompost pove\u010duje mikrobiolo\u0161ko aktivnost v tleh.<\/strong><\/p>

Uporaba komposta<\/h2>

Pred uporabo je treba kompost dobro presejati<\/strong>, s \u010dimer boste odstranili vse nestrukturirane ostanke (npr. lupine orehov itd.). Te ostanke nato vrnete na kompostni kup.<\/p>

Organskih vrtnarjev ve\u010dji delci kompostnega materiala obi\u010dajno ne motijo, zato lahko po \u017eelji ta del tudi presko\u010dite. Grobji material lahko uporabite tudi kot organsko zastirko za vrt<\/a> in tako za\u0161\u010ditite rastline pred vremenskimi vplivi. Proces kompostiranja se bo nadaljeval tudi na vrtu.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"sve\u017e\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Koli\u010dina hranil v kompostu je nekoliko manj izrazita kot pri gnojili, ki jih kupite. Zaradi tega gnojenje zahteva ve\u010djo koli\u010dino komposta \u2013 od 30 do 60 ton na hektar<\/strong>. Za doma\u010de \u00a0vrtove se priporo\u010da 2 do 5 litrov na kvadratni meter<\/strong>, odvisno od potreb vsake rastline. Dodate ga lahko tudi v luknje,<\/strong> kamor boste sejali ali sadili rastline, ter tako prihranite dragoceni material. Kompost dodajte tik pred setvijo ali sajenjem.<\/strong><\/p>

Kompostna juha<\/h2>

Morda niste vedeli, da je kompost lahko tudi odli\u010dno teko\u010de organsko gnojilo?<\/strong><\/p>

Iz doma\u010dega komposta lahko brez te\u017eav pripravimo tudi kompostirana juha, ki bo slu\u017eila kot blago teko\u010de gnojilo za prehrano rastlin.<\/strong> Kompostno juho pripravite tik preden je kompost zrel<\/strong> \u2013 material dajte v ustrezno posodo in zalijte z vodo v razmerju 1 : 6.<\/strong>\u00a0 Dobljeno zmes dobro preme\u0161ajte, precedite ter nalijte v zalivalko in z njo zalivajte rastline. Kompostna juha ne le nahrani rastkline ampak se uporablja tudi za spodbujanje mikrobiolo\u0161ke aktivnosti tal.<\/strong><\/p>

Kompostiranje ni nujno umazano delo. Za kuhinjsko uporabo obstajajo manj\u0161i in prav ljubki kompostniki!<\/strong><\/p>

Priprava komposta – na kaj moramo biti pozorni?
<\/strong><\/h2>

Pri pripravi komposta je treba pozornost posvetiti izbiri idealnega polo\u017eaja v vrtu<\/strong>, tipu kompostnika in vrsti odpadkov<\/strong>, ki jih odlagamo na kompostni kup. Glede na letni \u010das in klimatske razmere moramo upo\u0161tevati vlago, zra\u010denje in temperaturo komposta<\/strong>.<\/p>

Kaj je kompostni kup?<\/h2>

Kompostiranje poteka v kompostnih kupih. Kompostna masa<\/strong> je kup odlo\u017eenih bio odpadkov, v katerem se zgodi proces razkrajanja. Kompostni kup je lahko postavljen kar na prostem ali pa ga namestite v primeren kompostnik.<\/p>

Idealen polo\u017eaj za kompost<\/h2>

Glede na dejstvo, da ve\u010dina organskega materiala za kompost prihaja z vrta (poko\u0161ena trava, ostanki obrezovanja, suho listje, plevel, neuporabna zelenjava<\/strong> idr.) in se pripravljen kompost ponovno vra\u010da na vrt, je najbolje izbrati mesto na vrtu ali blizu njega.<\/strong> Veliko organskih odpadkov pride tudi iz gospodinjstva \u2013 \u010de je to izvedljivo, razmislite o mestu med hi\u0161o in vrtom.<\/p>

Kompost bo potrebno ob\u010dasno zalivati, kar velja \u0161e posebej v toplih in su\u0161nih obdobjih, zato je dobro, da je voda nekje pri roki.\u00a0<\/strong><\/p>

Kar se ti\u010de polo\u017eaja glede na sonce, je najbolje, da izberete polsen\u010dni polo\u017eaj.<\/strong> Son\u010dna toplota bo pospe\u0161ila proces razgradnje. Toda po drugi strani lahko prevelika koli\u010dina son\u010dnih \u017earkov in toplote kompost tudi izsu\u0161i.<\/p>

Tla, kamor se postavlja kompostni kup, naj bodo rahla in dobro odcedna.<\/strong> V nasprotnem bi lahko zadr\u017eevanje vlage povzro\u010dilo o\u017eganine, hkrati pa tudi slabe vonjave komposta. Pred postavitvijo kompostnega kupa je treba s tal o\u010distiti plevel. \u010ceprav je kompost obi\u010dajno postavljen nekje na koncu vrta, kjer je \u010dim manj viden, ga ne smete postaviti neposredno ob ograjo.<\/strong> Okoli kompostnega kupa je dobro pustiti vsaj 1,5 metra prostora.<\/strong><\/p>

Posoda za kompost oziroma izbira kompostnika<\/h2>

Na velikih, odprtih povr\u0161inah je mogo\u010de kompost enostavno nalagati na kup<\/strong>. Za ve\u010dino manj\u0161ih \u00a0gospodinjskih vrtov pa so zelo primerne \u00a0tudi posode za kompost \u2013 kompostniki<\/strong>. Kompostnik je najpogosteje plasti\u010den ali lesen<\/strong>, vendar pa se ga lahko naredi tudi iz drugih materialov, npr. iz kovinske \u017eice, betonskih blokov ali celo iz starega \u017eara.<\/strong> Lesen kompostnik je najbolj\u0161i termoizolator. Po drugi strani pa je plasti\u010dni kompostnik la\u017eje vzdr\u017eevati in premikati.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
<\/span>

Na\u0161 nasvet<\/h3>

\u010ce si \u017eelite ekolo\u0161ki in najcenej\u0161i kompostnik, ga naredite sami iz \u017ee uporabljenega materiala \u2013 reciklirajte! Tako lahko iz lesenih palet naredite \u0161tirikotni okvir brez dna.<\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Plasti\u010den sod<\/strong>, ki ga ne potrebujete ve\u010d, je odli\u010den za kompost. Odstraniti mu je treba vsaj del dna, da bo kompostna masa lahko dihala. Med procesom kompostiranja sod ve\u010dkrat obrnite, da se bodo materiali nekoliko preme\u0161ali.<\/p>

Trojni kompost \u2013 za vse, ki se kompostiranja lotevate zelo resno
<\/strong><\/h2>

Tridelni kompostnik<\/strong> je narejen iz treh lesenih skrinjic brez dna, ki so postavljene druga ob drugi (uporabite nerjave\u010de \u017eeblje). Dimenzije posameznih zabojnikov so 1\u20131,2 m \u0161irine\/dol\u017eine in 1,2\u20131,5 m vi\u0161ine, torej kvadrat 1,2 metra. Idealno bi bilo, \u010de se da sprednji del odpreti, saj je potem kompost la\u017eje preme\u0161ati.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"kompost\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

V prvi zabojnik<\/strong> odlagajte sve\u017e odpadni material iz kuhinje in vrta.<\/strong> Ko se napolni, po\u010dakajte pribli\u017eno 7 do 10 dni<\/strong>, potem material prenesete v drugi zaboj in preme\u0161ate. Tu se postopek nadaljuje naslednjih 10 dni<\/strong>, potem se masa spet prenese naprej v tretji zabojnik. V tretjem delu se postopek kompostiranja kon\u010da.<\/strong> Ko je tretji zabojnik prazen, postane prvi, prvi postane drugi in tako naprej.<\/p>

Za\u0161\u010dita komposta<\/h2>

Glede na vremenske razmere bo treba kompost ob\u010dasno za\u0161\u010dititi pred obilnim de\u017ejem, snegom, vetrom, mrazom ali neposredno son\u010dno svetlobo.<\/strong> V specializiranih prodajalnah lahko kupite materiale, ki so namenjeni pokrivanju komposta<\/strong>. \u010ce pa \u017eelite prihraniti nekaj denarja, uporabite materiale, ki jih imate pri roki \u2013 slamo, karton ali \u010drno plasti\u010dno folijo<\/strong>.<\/p>

Za\u010detek kompostiranja<\/h2>

Tla, na katera boste postavili kompost, naj bodo rahla in brez plevela.<\/strong> Poleg tega morajo biti ravna<\/strong>, da bo kompost stabilen. Na dno polo\u017eite nekaj slame ali sena<\/strong> (10 cm) in zalijte.<\/strong> Tako pripravljen kompostnik je pripravljen za za\u010detek kompostiranja.<\/p>

Za postavitev komposta je najbolj\u0161i letni \u010das pomlad, ko se tla rahlo segrejejo in osu\u0161ijo, ali jesen, ko so temperature \u0161e vedno prijetne, tla pa topla.<\/strong><\/p>

Zlaganje slojev odpadkov na kompost<\/h2>

Organske odpadke za\u010dnite nalagati na vrtna tla<\/strong> in ne na betonsko podlago. Na dno polagajte bolj grob material, npr. veje in debelej\u0161e kose lesa, razrezane na 10\u201315 cm velike dele. Nadaljujte z vedno bolj drobnim materialom. Tak\u0161en na\u010din zlaganja, bo omogo\u010dil bolj\u0161e kro\u017eenje zraka in bolj\u0161i pretok vode.<\/strong> Na to nalo\u017eite razli\u010dne organske odpadke iz kuhinje (brez plastike sevda) in vrta, kot so listje, poko\u0161ena trava, slama, veje po obrezovanju \u017eive meje, grmi\u010devja in dreves, pa tudi odpadni papir in karton (brez tiska). Ob\u010dasno je dobro dodati tudi gabezovo listje, ki spodbudi fermentacijo in razvoj vi\u0161je temperature.<\/strong><\/p>

Med posameznimi sloji je priporo\u010dljivo dodati tanko plast zemlje ali starej\u0161ega komposta, za bolj nestrpne, ki bi \u017eeleli hitrej\u0161e kompostiranje pa dodajte pest organskega gnojila za vrt<\/a> Organski vrt.<\/strong><\/span> Najbolj priporo\u010dljiva vi\u0161ina kompostnega kupa je pribli\u017eno 1,5 metra.<\/strong> Z razgradnjo se kup posede in zni\u017ea do \u010detrtine svoje prvotne vi\u0161ine.<\/strong><\/p>

Pogoji za kompostiranje<\/h2>

Osnovni pogoji oz. dejavniki, ki vplivajo na proces kompostiranja so zrak, vlaga in toplota.<\/strong> Kompostni kup mora biti zra\u010den, da prepre\u010dimo vrenje. Ob ve\u010djih koli\u010dinah odpadkov se mora kompostni kup redno prezra\u010devati oz. obra\u010dati.<\/strong> Koli\u010dina vlage bo odvisna od vrste odpadkov in vremenskih pogojev \u2013 kompost bo v\u010dasih potreboval zalivanje, drugi\u010d za\u0161\u010dito pred padavinami.<\/strong><\/p>

Temperatura v kompostnem kupu lahko dose\u017ee tudi 70 stopinj.<\/strong> Temperaturo proizvajajo mikroorganizmi, ki predelujejo \u00bbhrano\u00ab \u2013 ogljik in du\u0161ik iz razgrajenih organskih odpadkov.\u00a0<\/strong><\/p>

Za uspe\u0161en proces kompostiranja je pomembno ustrezno razmerje med odpadki , <\/strong>ki vsebujejo ve\u010dji dele\u017e du\u0161ika<\/strong> in tistimi z ve\u010djim dele\u017eem ogljika<\/strong>. Razmerje med ogljikom in du\u0161ikom v kompostnem kupu mora biti pribli\u017eno 3 : 1 v korist ogljika.<\/strong> \u010ce tak\u0161nega razmerja ne uspete dose\u010di, se prepri\u010dajte, da je ogljik vsaj nekoliko prisotnej\u0161i od du\u0161ika.<\/p>

Zeleni odpadki vsebujejo ve\u010d du\u0161ika (ostanki trave, sadja in zelenjave, ostanki \u010daja in kave, gnoj), medtem ko vsebujejo rjavi odpadki ve\u010d ogljika (listje, veje, slama, papir). \u010ce vam primanjkuje rjavih odpadkov, lahko dodate tudi<\/strong> kokosova vlakna<\/a> (drobnej\u0161a ali debelej\u0161a, odvisno od potreb).<\/strong><\/p>

Kaj gre in kaj NE gre v kompost!<\/h2>

Pravilna izbira kompostnega materiala in njegovo pravilno zlaganje sta pomembna predpogoja za proizvodnjo visokokakovostnega komposta.<\/strong> Ve\u010dje odpadke je treba sesekljati (na nekaj centimetrov), da bi tako pospe\u0161ili razkroj. Odpadki z vrta in kuhinje se zlagajo na kompostni kup v tankih plasteh in se po potrebi sproti zalivajo.<\/strong><\/p>

Materiali, ki spadajo na kompost, so:<\/h3>