Ker cenimo doma pridelane sadike, pozimi začnemo s setvijo določenih vrtnin v notranjih prostorih. Poudarek damo vzgoji lastnih sadik, pridelanih na ekološki način.
Srečko Blas
Inženir agronomije in hortikulture
Ob tem prihranimo tudi nekaj denarja ter se veliko naučimo o rastlinah in vrtnarjenju, ohranjamo tradicijo, skrbimo za okolje in zdravo prehrano.
Zakaj vzgoja sadik?
- Skrajšamo si čas pridelave. Tako bomo kmalu imeli pridelek solate, zgodnjega zelja, zelišč …
- Ker pri nas gojimo vrtnine, ki potrebujejo daljše vegetacijsko obdobje. Mednje sodijo paradižnik, paprika, čili, jajčevec, bučke, melone, lubenice in tudi kumare. Večino teh sejemo februarja in marca.
- Zemlja je spomladi še hladna in mokra, kar otežuje kalitev. Rahel, primerno vlažen in topel substrat ter primerna mikroklima sta dejavnika, ki omogočata hiter in boljši vznik semena.
- S pikiranjem in presajanjem v dober substrat ter vzgojo v primernih pogojih se do presajanja na prosto razvijejo sadike z močnejšim koreninskim sistemom.
Izbira semena
Preverimo stanje naše semenske zaloge in naredimo načrt setve. Seme naj bo zdravo in nepoškodovano. Za ekološko pridelavo je dobro, da imamo tudi ekološka semena.
Ni vseeno, če sadike vzgojimo iz semen konvencionalne pridelave, saj seme nosi informacijo za novo rastlino, zato je pomembno, kako so bile tretirane in oskrbovane matične rastline, s katerih so pobrali semena. Če lahko, sami pridelamo seme za naslednjo sezono, sicer pa se obrnemo na preverjene pridelovalce semen ali semensko banko.
Kupujmo avtohtone domače sorte, ki so bolj ali manj prilagojene našim razmeram. S tem tudi ohranjamo dediščino, ki se z masovnim pojavom hibridnih sort počasi izgublja. Tudi ko gre za redke zelenjadnice, je bolje, da sami poskrbimo za seme.
Izbira setvenih posod
Za setev lahko izberemo posode po lastni volji. Upoštevamo velikost vzgojnega prostora in količino semen, ki jih nameravamo sejati. Uporabimo lahko temu namenjene setvene posode, nizke plastične posode, posebne plošče iz plastike ali stiropora s setvenimi mesti. Za vzgojo lastnih sadik iz ekološkega semena za spremembo uporabite sadilne vreče, v katerih se bodo mlade rastlinice uspešno razvile.
Vsako leto je priporočljivo uporabiti nove posode, saj se tako izognemo okužbam – na starih posodah so pogosto škodljivi patogeni v mirovanju, vendar sejanci so zelo občutljivi. Vse posode morajo imeti luknjice za odtok vode.
Substrat za vzgojo sadik
Pri nabavi substrata bodimo pozorni, da ne vsebuje šote. Mora biti zračen, rahel in ne preveč bogat s hranili. Šota vpliva na pH-vrednost substrata, ki lahko negativno vpliva na kaljivost.
Primeren substrat si lahko pripravimo tudi sami – zmešamo vrtno zemljo, kompost, droben pesek, kameno moko in malo zmletega oglja. Odlično kaljivost semen omogoča substrat, ki vsebuje kokosova vlakna, saj ima vse potrebne komponente in certifikat skladnosti za ekološko pridelavo.
Setev
Pred setvijo pripravimo zeliščno ‘kopel’ iz mešanice suhih zelišč koprive, navadnega rmana, kamilice, žajblja, baldrijana, hrastovega lubja in regrata. Žlico mešanice prelijemo s pol litra tople vode in pustimo stati 24 ur.
Precedimo in semena namakamo od 10 minut do 2 ali 3 ur, odvisno od debeline semen. Seme bo vpilo raztopljene zdravilne in hranilne snovi, ki ga bodo ojačale. Posledično bo seme bolje kalilo in sadika bo odpornejša na začetne bolezni in škodljivce.
Lahko pa pripravimo kopel iz njivske preslice, s katero tretiramo semena, substrat in po vzniku tudi kalčke, ki jih rosimo. Takšna kopel deluje proti padavici sadik. Za kopel nasekljano njivsko preslico prelijemo z litrom hladne vode, zavremo in počasi kuhamo eno uro, precedimo, razredčimo v razmerju 1: 1 in v to namočimo semena ter poškropimo substrat.
Pazimo, da ne sejemo pregosto, obenem pa je treba sejati plitko oziroma semena na tanko pokriti s substratom. Upoštevamo pravilo, da naj bo globina setve sorazmerna z velikostjo semena. Semen, ki potrebujejo svetlobo za kaljenje, ne pokrivamo. To velja za določene dišavnice. Po setvi rahlo pritisnemo, da se semena ‘spojijo’ s substratom, in porosimo.
Izbira prostora
Semena potrebujejo za vznik višje temperature in manj svetlobe. Takoj po vzniku pa se potrebe rastlin po toploti zmanjšajo, medtem ko se potreba po svetlobi poveča.
Zato jih, če so bila do vznika v temnem in toplem prostoru, po vzniku prestavimo na svetlo mesto. Izberemo svetle okenske police. Po vzniku potrebujejo paradižnik, paprika in jajčevci za za rast in razvoj okoli 15 °C, radič, endivija in blitva okoli 12° C, solata okoli 14 °C, pozneje pa določenim zadošča le 7 °C. Sadike bodo močnejše, odpornejše proti boleznim in škodljivcem ter bolj utrjene, kot če bi rasle pri višjih temperaturah.
Toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika in jajčevec, rabijo kar okoli 26 °C. Radič, endivija, blitva potrebujejo 25 °C, kapusnice okoli 23 °C, za večino solat pa je dovolj že 17 °C.
Nega sadik
V začetni fazi so sejanci zelo občutljivi. Za zmerno vlažnost skrbimo s pršilko. Za hitrejši vznik ter zaščito pred izsušitvijo in prepihom sejalne posode pokrijemo s prozorno folijo ali primernimi prozornimi pokrovi, ki imajo nekaj luknjic, da zrak vseeno kroži nad sejanci. Zaščito odstranimo, ko se pojavijo prvi listi.
Ker so dnevi v zimskem času kratki, določene rastline pa kalijo v času dolgega dne, je priporočljivo namestiti luči, ki sijejo z valovno dolžino dnevne svetlobe. Te posode potem vsak dan določen čas nekaj ur dodatno osvetljujemo.
Pikiranje sadik
Pikiranje imenujemo prvo presajanje po setvi. Pikiramo v majhne lončke ali platoje z večjimi sadilnimi mesti. Sadimo lahko tudi v lončke iz stisnjenega substrata, s katerimi potem vse skupaj posadimo na vrt. Lahko pa recikliramo jogurtove lončke ali jih naredimo iz časopisnega papirja. Voda v lončkih ne sme zastajati, sicer lahko korenine zgnijejo. Pikiramo, ko imajo rastlinice poleg kličnih listov še 3 razvite liste. Če so rastline izdolžene, jih posadimo malo globje. Presajamo previdno, saj so mlade sadike nežne in krhke. Pikiramo v enak substrat, kakršnega smo ga uporabili za setev. Po pikiranju lahko čez nekaj dni pršimo s homeopatskimi pripravki za jačanje sadik pred boleznimi in škodljivci.
Privajanje na zunanje razmere
Ko se bliža čas sajenja na prosto, sadike predhodno privadimo na zunanje pogoje. Ob lepem vremenu zračimo prostor, kjer se nahajajo, čez dan jih prenašamo na prosto, a ne na neposredno sonce.
Ko se mlade sadike že utrdijo, jih lahko ob primernem vremenu pustimo zunaj tudi čez noč.
Naj vam lepo raste!
Vstopite v EKO vrtičkarsko trgovino:
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Morda vas zanima tudi
9 razlogov, zakaj boste sadili le še v sadilne vreče (kratek vodič)
Sadilne vreče so postale prava vrtičkarska evforija! Z njimi se boste lahko lotili vzgajanja vrtnin povsem samozavestno – tudi, če ste še zeleni pionir. Njihova glavna vrlina je vsekakor to, da jih lahko uporabite kjerkoli se vam bo zahotelo. Vrtnarjenje z njimi je lahkotno – brez cmoka v grlu, kako se ga lotiti.
10 korakov za urejanje vrta spomladi
Preverite 10 nasvetov za učinkovito urejanje vrta spomladi. Prekopavati vrt ali ne? Gnojenje vrta, boj z plevelom, in še mnogo več.
Mikorizne glive, skrivnostne podzemne prijateljice
Mikorizne glive so se razvile pred 440 milijoni leti in sodijo med najpomembnejše organizmov v zemlji. Preverite zakaj so pomebne za rastline
Sadilne vreče za zelenjavo
Zelenjava, ki se industrijsko proizvaja, vsebuje ostanke pesticidov. Po dolgem transportu ni več sveža in izgubi večji del vitaminov in prehranske vrednosti. Ker se vedno
Druge kategorije izdelkov za vrt:
