»Bodi močan kot Popeye, jej špinačo,« so bile besede naših babic, ko so nas pazile v času otroštva in še vedno zvenijo nekje v naših ušesih. Če boste jedli samo špinačo, ne boste dobili mišic, kot jih ima Popaj. Vam bo pa vzgoja špinače in druga opravila na vrtu pomagala pri zdravju.
Dejan Udovč
Dipl. inž. agronomije in hortikulture
Špinača ima atraktivne listke, ki so različnih oblik, barv in velikosti. Njene sorodnice so malabar špinača, vrtna loboda (Atriplex hortensis) oz. francoska špinača, jagodna špinača, novozelandska špinača. Najbolj znana izmed špinačnic pa je špinača sorte »Matador«.
Špinača
Špinača (Spinacia oleracea) je priljubljena listnata zelenjava, ki jo cenijo po vsem svetu zaradi njenega blagega okusa in hranilne vrednosti. Njena zgodovina je dolga in bogata, sega pa tisoče let nazaj.
Špinača izvira iz starodavne Perzije (današnji Iran in sosednje države), kjer so jo vzgajali že pred več kot 2000 leti. Perzijci so špinačo uporabljali v svoji kulinariki in cenili njene zdravilne lastnosti. Iz Perzije se je špinača preko trgovskih poti razširila proti vzhodu v Indijo in nato proti zahodu v druge dele sveta.
Širitev v Azijo
V 7. stoletju so arabski trgovci špinačo prinesli v Indijo, od tam pa se je razširila na Kitajsko, kjer so jo začeli vzgajati v 8. stoletju. Špinača je bila tako cenjena, da so jo na Kitajskem imenovali “perzijska zelena”.
Prihod v Evropo
V 10. stoletju so Mavri prinesli špinačo na Iberski polotok (današnja Španija), kjer je postala priljubljena med lokalnim prebivalstvom. Do 12. stoletja se je špinača razširila po vsej Evropi. V srednjeveški Evropi so menihi v samostanskih vrtovih pogosto vzgajali špinačo, saj so jo uporabljali tako v kuhinji kot za zdravilne namene.
Popularizacija v sodobnem svetu
V 16. stoletju je špinača postala zelo priljubljena v Angliji in Franciji. Francoska kraljica Katarina de’ Medici, ki je bila velika ljubiteljica špinače, naj bi jo oboževala toliko, da je ob prihodu iz Italije v Francijo zahtevala, da se špinača postreže pri vsakem obroku. Zaradi nje je nastal izraz “à la Florentine”, ki pomeni jedi, postrežene na posteljici špinače.
V ZDA je špinača postala priljubljena v 19. stoletju, ko so jo evropski priseljenci prinesli s seboj. Še posebej je postala znana v 20. stoletju zaradi risanega junaka Popaja, ki je špinačo jedel za pridobivanje moči. Ta podoba je močno prispevala k povečanju porabe špinače v ZDA in drugod.
Danes
Danes je špinača cenjena po vsem svetu in se uporablja v številnih kulinaričnih kulturah. Vzgajajo jo na vseh celinah in je pomemben vir vitaminov, mineralov in antioksidantov. Zaradi njene vsestranskosti in hranilne vrednosti ostaja špinača priljubljena sestavina v jedeh, kot so solate, juhe, omake in smutiji.
S svojo dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino špinača še naprej navdušuje vrtnarje, kuharje in ljubitelje zdrave prehrane po vsem svetu.
Vrste špinače
Novozelandska špinača
Čeprav ni prava špinača, se Novi Zelandiji špinača pogosto uporablja kot nadomestek. Ta sorta uspeva v vročih poletnih razmerah, kjer prava špinača ne uspeva dobro
Azijska špinača »Kitajski zelenjavni slezenovec«
Azijska špinača je bližnja sorodnica običajne špinače in je prilagojena za gojenje v vročih in suhih razmerah. Ima manjše liste in bolj robustno rast.
Malabar špinača
Tudi Malabar špinača ni prava špinača, vendar se pogosto uporablja kot nadomestek. Uspeva v tropskih podnebjih in ima debele, sočne liste.
Jagodna špinača
Jagodna špinača (Chenopodium capitatum), znana tudi kot zemljasta jagoda, je zanimiva rastlina, ki združuje značilnosti špinače in jagod. To ni prava špinača, ampak rastlina iz družine ščirovcev (Chenopodiaceae), ki je sorodnica blitve, kvinoje in navadne špinače.
Vrtna loboda (Francoska špinača)
Vrtna loboda (Atriplex hortensis), znana tudi kot francoska špinača, je listnata zelenjava iz družine ščirovcev (Chenopodiaceae). Loboda je bila priljubljena zelenjava v stari Evropi pred uvedbo špinače in ostaja cenjena zaradi svojega blagega okusa in hranilne vrednosti.
Trik za vzgojo špinače
Navadna špinača nam omogoča hitrejšo in obilnejšo žetev v primerjavi z novozelandsko špinačo.
Semena špinače
Trgovine s prehrano, vrtnarije, vrtni centri ter spletne strani ponujajo različna semena špinač, kaj je najbolje za vas in vašo družino pa je v vaših rokah, izbira je velika.
Sejanje špinače
Vse vrste špinač lahko sejemo na prosto vse od meseca marca do maja, ker poletna setev špinačo vzpodbudi k cvetenju. Naslednja setev je ponovno od avgusta do oktobra – stari vrtnarji pravijo ob enakonočju.
Vzgoja sadik špinače
Špinačo lahko sejete v sadilne vreče v drugi polovici februarja ter jih nikoli ne pikiramo. Na prosto presajamo nekje 1 mesec po prvi setvi. Bodite pozorni, da vam špinača ne bo šla prehitro v cvet. To se hitro zgodi pri tisti, ki je vzgojena iz sadik. Zato priporočamo vzgojo špinače preko setve semen direktno v gredice ali sadilne vreče.
Sajenje sadik špinače
Nikoli ne sejete špinače, ko je temperatura višja od 29°C, saj semena pri tako visokih temperaturah ne kalijo. Seme špinače kali okoli 14 dni.
Za pripravo domačih sadik špinače potrebujemo: ekološka semena, sadilne vreče, substrat za setev – organsko zemljo, zalivalko, plastično folijo, označevalne tablice. Pri setvi in sajenju se vedno upošteva 4- letni kolobar.
Trik za vzgojo špinače
Preden pa semena špinače posejemo jim privoščite zeliščno čajno kopel iz regrata in kopriv – vzpodbujata rast koreninic; rmana in kamilice katera zavirata razvoj glivic in bakterij.
Zemljišče za sejanje špinače
Špinača potrebuje ilovnata vrtna tla. Ne prenaša preveč peščenih in glinenih tal. Ne uspeva na kislih tleh.
Najboljša temperatura za vzgajanje špinače
Špinača najbolje uspeva tam, kjer je povprečna temperatura med 16 – 18°C . Mlade rastline in sejanci špinače prenesejo zimske temperature do -9 °C.
Razdalja sejanja špinače
Navadna špinača in vrtna loboda: 2-5 cm (za listke), 5-10 cm (za mlade rastline), 20 – 30 cm za večje rastline. Jagodna in malabar špinača 40-60 cm, novozelandska špinača 60-80 cm.
Dobri/slabi sosedje špinače
Dobri sosedje špinače, ki jih ima rada za uspešno vzgojo v svoji bližini so paradižnik, nizek fižol in visok fižol, jagode, krompir, redkvica; zelo slabi sosedi pa sta blitva in rdeča pesa.
Trik za vzgojo špinače
Špinača ne prenaša dobro visokih temperatur, saj je rastlina, ki uspeva v hladnejših območjih. Najbolje jo je sejati v marcu in aprilu ter nato ponovno med avgustom in oktobrom.
Oskrba špinače v rasti
Sadike špinač, ki smo jih vzgojili oziroma kupili, lahko presadimo na prosto, ko imajo vsaj 6 pravih listov. Špinačo sadimo na razdalji 15 cm med vrstami in 5 cm narazen v vrsti. Sadimo jo tako gosto skupaj, saj jo redno trgamo. Previsoke temperature in pomanjkanje vode spodbujajo cvetenje in tvorbo semen.
Pobiranje špinače
Pri špinači trgamo spodnje, večje listke na rastlinicah, ker iz sredine rastline poženejo nove liste, kar pomeni, da se samo-obnavlja.
Vzgoja špinače: gnojenje in dognojevanje špinače
Špinači ustrezajo rahla in vedno vlažna tla, zato ob njej redno odstranjujte plevel in jo okopavajte. Priročna je tudi Organska zastirka za vrt iz kokosovih vlaken..
Špinača ne potrebuje posebnega gnojenja, pomembna so rodovitna tla bogata z organsko snovjo. Tla, ki vsebujejo preveč dušika, v špinači povzročijo kopičenje prevelikih količin nitratov, ki so za naše telo škodljiva.
Špinača – bolezni in škodljivci
Špinača nima posebnih bolezni in škodljivcev. Mlade rastlinice lahko napadejo polži.
Bolezni špinače
Špinača nima posebnih bolezni, občasno se pojavi:
Plesen (Peronospora effusa)
- Simptomi: Rumene lise na zgornji strani listov, s sivkasto-vijolično prevleko na spodnji strani.
- Preprečevanje: Uporaba odpornih sort, ustrezno razmaknjeno sajenje, dobra kroženje zraka in izogibanje prekomernemu zalivanju.
- Obvladovanje: Odstranjevanje okuženih rastlin, uporaba fungicidov, če je potrebno.
Listna pegavost (Cladosporium variabile)
- Simptomi: Majhne, okrogle, rjave ali sive pege na listih.
- Preprečevanje: Kolobarjenje, uporaba zdravih semen in izogibanje zalivanju po listih.
- Obvladovanje: Odstranjevanje okuženih rastlin in rastlinskih ostankov, uporaba fungicidov.
Škodljivci špinače
Špinačo obožujejo polži, proti katerim lahko uporabite sredstvo proti polžem.
Za boj proti trdovratnim polžem na sadikah špinače lahko uporabite tudi domače škropivo iz pekočih feferonov. V posodo dodajte posušeni pekoči feferon ali čili v prahu, malo narezanih listov krvomočnice in nekaj naribane korenine hrena. Pripravek prelijte z vrelo vodo. Ko se ohladi, ga poškropite okrog rastlin in vrta. Pripravek lahko pripravite tudi samo iz čilija. Količine naravnega pripravka prilagodite svojim potrebam oz. velikosti vrta. Na 2 dl vrele vode dodajte žličko čilija ter žličko hrena in žličko krvomočnice. Škropljenje ponovite, če ni zadovoljivega učinka ali če je padel dež in pripravek spral.
Uporaba špinače – zdravje, kozmetika in kulinarika
Špinača (Spinacia oleracea) je zelo priljubljena listnata zelenjava, ki jo cenijo po vsem svetu zaradi njene vsestranskosti in bogate hranilne vrednosti. Uporablja se na različnih področjih, vključno z zdravjem, kozmetiko in kulinariko. Tukaj je podrobnejši pregled njene uporabe:
Uporaba špinače za zdravje
Špinača je bogata z vitamini, minerali in antioksidanti, zaradi česar je zelo koristna za zdravje.
- Vitamini in minerali: Špinača vsebuje veliko vitamina K, vitamina A, vitamina C, vitamina E, folne kisline, železa, kalcija in magnezija. Ti vitamini in minerali prispevajo k zdravju kosti, imunskega sistema, kože in vida.
- Antioksidanti: Vsebuje antioksidante, kot so lutein, zeaksantin, beta-karoten in flavonoidi, ki pomagajo zaščititi telo pred poškodbami prostih radikalov in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in rak.
- Prebava: Visoka vsebnost vlaknin v špinači podpira zdravo prebavo in preprečuje zaprtje.
- Krvni tlak: Špinača vsebuje nitrate, ki lahko pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka in izboljšanju zdravja srca.
Uporaba špinače v kozmetiki
Špinača se uporablja tudi v kozmetični industriji zaradi svojih blagodejnih učinkov na kožo.
- Anti-aging učinki: Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov špinača pomaga pri zmanjševanju znakov staranja, kot so gube in drobne linije, saj ščiti kožo pred poškodbami prostih radikalov.
- Hidratacija kože: Špinača je bogata z vodo in vitamini, ki pomagajo vlažiti kožo ter jo ohranjati zdravo in sijočo.
- Čiščenje kože: Maski za obraz in pilingi s špinačo pomagajo očistiti kožo, zmanjšati akne in odstraniti odmrle kožne celice.
- Pomirjanje kože: Špinača vsebuje vitamin K, ki pomaga zmanjšati vnetja in rdečico, kar je koristno pri zdravljenju kožnih bolezni, kot so akne, ekcemi in rozacea.
Uporaba špinače v kulinariki
Špinača je zelo priljubljena v kulinariki zaradi svojega blagega okusa in vsestranskosti. Uporablja se v številnih jedeh po vsem svetu.
- Sveža uporaba: Špinača je odlična sestavina za solate, sendviče in smutije. Njeni listi so nežni in dodajo svežino ter hranilno vrednost jedem.
- Kuhana uporaba: Špinača se uporablja v juhah, enolončnicah, omakah, prilogah in glavnih jedeh. Hitro se skuha in ohranja svojo hranilno vrednost ter okus.
- Pecivo in testenine: Špinača se pogosto dodaja pitam, testeninam in lazanjam, kjer doda barvo, okus in hranila.
- Smoothiji in sokovi: Špinača je priljubljena sestavina v zelenih smutijih in sokovih, saj dodaja hranila, ne da bi močno vplivala na okus.
Špinača je izjemno koristna rastlina, ki jo lahko uporabljamo na različnih področjih, od zdravja in kozmetike do kulinarike. Njene bogate hranilne vrednosti, zdravilni učinki in vsestranskost v kuhinji jo naredijo nepogrešljivo v vsakodnevnem življenju. Z rednim uživanjem špinače lahko izboljšate svoje zdravje, poskrbite za lepo kožo in uživate v okusnih jedeh.
Trik za vzgojo špinače
Špinača je bogat vir flavonoidov, karotenoidov in antioksidantov, vključno s vitaminom C, vitaminom E, beta-karotenom ter mineraloma manganom in cinkom.
Špinača je vsestranska in hranljiva zelenjava relativno enostavna za vzgojo, če upoštevate nekaj ključnih korakov. Od izbire ustreznih sort in priprave tal, do pravilne setve, rednega zalivanja in zaščite pred škodljivci, je pomembno, da poskrbite za optimalne pogoje za rast. Redno pregledovanje rastlin in pravočasno ukrepanje ob prvih znakih težav sta ključna za zdrave in produktivne rastline. Pobiranje listov, ko dosežejo želeno velikost, spodbuja nadaljnjo rast in omogoča stalno zalogo sveže špinače skozi sezono. S skrbnim načrtovanjem in nego lahko uživate v bogatem pridelku špinače, ki bo obogatila vaše jedi in prispevala k vašemu zdravju.
Za vzgojo špinače priporočamo:
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Morda vas zanima tudi
Vzgoja motovilca od setve do pridelka
Vzgoja motovilca od setve do pridelka: kdo od nas ne pozna prve spomladanske solate iz okusnega motovilca s trdo kuhanim jajčkom ter regratom? Motovilec posejte pravočasno, da ga boste pobirali že v istem letu.
Vzgoja jajčevca od setve do pridelka
V toplih podnebjih z dolgimi poletji jajčevci uspevajo na prostem. V hladnejših krajih je rastno obdobje za jajčevce prekratko, zato je treba mlade rastline vzgojiti v ogrevanem rastlinjaku ali sončni okenski polici in jih posaditi na prosto šele, ko se tla in ozračje spomladi dovolj segrejeta.
Vzgoja bazilike od setve do pridelka
Starodavnih vrtov si nikakor ne moremo predstavljati brez sončnih gredic zasajenih z dišečo baziliko. Na srečo je gojenje bazilike zelo preprosto. Zatorej odkrijte prednosti nekdanjega zeliščnega vrta samostanskih menihov kar na domačem vrtu ali balkonu.
Vzgoja pora od setve do pridelka
Por spada med dvoletnice. Pri nas največkrat sejemo in sadimo dve vrsti pora – poletna in zimska sorta. Poletna sorta ima okrogla, tanka stebla finega in nežnega okusa, podzemni del pa je mesnat in debel ter bele barve. Zimske sorte pa lahko na gredicah in sadilnih loncih lepo prezimijo.
Druge kategorije izdelkov za vrt:
