Vzgoja solate od setve do pridelka. Ko govorimo o solati, največkrat pomislimo na sočne, bledo zelene liste zelene solate. Toda številne sorte solate so najrazličnejših oblik in barv. Izbor je zelo velik, zato vam predlagamo, da si na vrtu ali urbanem vrtičku za vsak dan v tednu posadite po najmanj eno sorto solate.
Semena solate
Poznamo maslenke, kodrolistne ledenke, rimske solate, prostolistne solate-berivke ter mešanico listnatih solat. Med najbolj znane solate spadajo naslednje sorte: Parris Island cos, Kagraner sommer 2, Verde degli Ortolani, Regina di Maggio,
Nekateri se vzgoje sadik s semeni izogibajo, ker mislijo, da je prezahtevna.
Sejanje solate
Solato lahko sejemo skozi celo leto 12 mesecev. Pri nakupu semen solate pa moramo biti pazljivi, ker nekatere ljubijo hladne mesece druge pa toplejše poletne dni. Semena solate lahko sejemo tudi v zabojčke, korita ali večje lončke. Če se odločimo za tak način vzgoje, moramo upoštevati, da je potrebno solato prepikirati, ko naredi dva prava lista.
Za vzgojo domačih rastlin solate potrebujemo: posodice ali sadilne vreče, ekološka semena, organsko zemljo ali kokosov substrat, pršilko, plastično folijo in označevalne tablice.
Vzgoja sadik solate
Solata vzkali v 3 – 10 dneh. Uporabimo univerzalen substrat, prav tako je priporočljiva mikoriza. Za boljšo odpornost rastlin višine približno 4 cm vam priporočamo, da jih poškropite z naravnim pripravkom iz leonardita. Škropimo jih na 2-3 tedne vse do presajanja na prosto.
Za pikiranje potrebujemo: sadilne vreče, substrat, zalivalko.

Sajenje sadik solate
Za uspešno pridelovanje sočne in mehke solate je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Poskrbimo za vlažna tla, izkoristimo razpoložljivi prostor, pravilno zalivamo, redno odstranjujemo plevel ter jih pravočasno pobiramo. Solata potrebuje sončno lego ter hranljiva tla.
Trik za vzgojo solate
Solato lahko gojimo v vsaki posodi in je tako kot druge balkonske rastline prav lep okras terasi, okenski polici in balkonu. Uporabimo univerzalen substrat in organska gnojila z mikorizo, tekom sezone pa na 14 dni zalivajmo z naravnimi tekočimi gnojili.
Zemljišče za sajenje solate
Solato lahko sejete in sadite na njeno stalno gredo. Tla morajo dobro zadrževati vlago, sicer bodo šle solate predčasno v cvet.
Najboljša temperatura za vzgajanje solate
Semena solate bodo pri temperaturi nad 25°C zelo slabo kalila; da se ne pregrejejo, jih je najbolje posejati zgodaj zvečer.
Razdalja sajenja solate
Razdalja med rastlinami solate naj bo 20-30 cm x 20-40 cm. Ko je solata posajena, je najboljša rešitev za preprečitev rasti plevela zastirka za vrt. Ta bo poskrbela tudi za to, da bo zemlja ostala dalj časa vlažna.
Dobri/slabi sosedje solate
Dobri sosedje solate so redkvica, korenje, kumare, čebula, paradižnik, rdeča pesa, špinača; slabi sosedje solate, ki jih ne mara v svoji bližini sta zelene in peteršilj.
Oskrba solate v rasti
Za uspešno pridelovanje sočne in mehke solate je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Poskrbimo za vlažna tla, izkoristimo razpoložljivi prostor, pravilno zalivamo, redno odstranjujemo plevel ter jih pravočasno pobiramo. Pri setvi na prosto se nam velikokrat zgodi, da solato posejemo pregosto. Redčimo rastline solate, ko so velike približno 5 cm.
Pobiranje solate
Če je mogoče solato pobiramo tik preden jo uživamo. Lahko se jo odreže ali pa obtrga male listke. Prostolistne sorte solate se pobira 7 tednov po sejanju, liste pa je potrebno odrezati tik pred pripravo, ker hitro uvenejo. Solata sorte maslenka dozorijo v 7-10 tednih, stožčaste in kodrolistne sorte pa v 11-12 tednih. Glavnate solate lahko nekaj dni shranite v hladilniku.
Vzgoja solate: gnojenje solate in dognojevanje solate
Če solata zelo slabo raste jo je potrebno pognojiti z gnojilom kateri vsebuje več dušika. V sušnem obdobju pa ne pozabite solato obilno zalivati, da jo boste okrepili uporabite organska tekoča gnojila za listnate rastline.
Bolezni solate in škodljivci solate
Bolj kot bolezni delajo škodo polži, voluhar, koreninske uši in strune. Za boj proti njim so priporočljivi naravni pripravki za zaščito rastlin.
Bolezni solate
Bolezni, ki napadejo solate so: siva plesen, listna pegavost in solatna plesen. Veliko manj imamo težav z sadikami solate, če vzgojimo zdrave ter odporne sadike, ki smo jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin, če opazimo majhno spremembo ukrepamo takoj.
Škodljivci solate
Med škodljivci pa nam večjo škodo povzročajo uši, polži, strune, ptice, voluhar.
Za boj proti trdovratnim boleznim in voluharju na solatnicah se lahko borimo tudi z domačim pripravkom iz česna.
Za izdelavo pripravka potrebujemo 35 g česnovih strokov, če imamo mladi česen lahko uporabimo tudi liste. Česen prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati čez noč. Škropimo po rastlinah ob oblačnem vremenu in večernih urah