Popusti
Zemlja za vrt
Kokosova vlakna
Substrat
Zastirka za vrt
Organska gnojila
Gnojila za vrt
Organska gnojila za travo
Specialna prehrana rastlin
Tekoča gnojila
Ekološka semena
Semena cvetlic
Semena zelenjave
Semena zelišč
Zaščita in krepitev rastlin
Krepitev rastlin
Zaščita rastlin
Sadilne vreče
Visoke gredeSuša na zelenjavnem vrtu - kako se boriti?
Suša na zelenjavnem vrtu nam poleg pozebe in vetra, ki dodatno intenzivno izsušuje vrtna tla, povzroča največ preglavic. Suša lahko predstavlja velik izziv za vrtnarje, saj pomanjkanje vode lahko resno ogrozi zdravje in pridelek vaših rastlin. V takšnih pogojih je pomembno sprejeti učinkovite ukrepe, da zagotovimo rastlinam zadostno količino vlage in zaščitimo naš zelenjavni vrt. V tem nasvetu vam bomo predstavili nekaj ključnih strategij, kako se boriti proti suši in ohraniti vaš vrt zelen ter produktiven tudi v najbolj sušnih obdobjih.
Upam, da so rastline uspešno vzkalile in jih pridno zalivate, saj je v tem sušnem toplem spomladanskem vremenu zelo pomembno za mlade rastlinice, da razvijejo močan koreninski sistem in veliko zelene listne mase.
Priprava vrtnih tal
Če na kvadratni meter zakopljete dve polni vedri organske snovi, kot je dobro preperel hlevski gnoj, boste povečali zadrževanje vode v vrtni zemlji. Vlago za naslednje vrtnine je mogoče ohraniti do dva tedna, pa tudi ne pozabite dodati organska gnojila za uspešno ukoreninjenje.
Za dobro rast rastline potrebujejo širok nabor gnojil v različnih količinah, odvisno od posamezne rastline in njene stopnje rasti. Tri ključna rastlinska hranila, ki običajno izvirajo iz vrtne zemlje, so dušik, fosfor in kalij, medtem ko se ogljik, kisik in vodik absorbirajo iz zraka. Druga pomembna hranila v tleh so magnezij, kalcij in žveplo. Vrtnarji lahko dodajo hranila z uporabo gnojil (mineralna gnojila ali organska gnojila), da spodbudijo rast rastlin in izboljšajo cvetenje in plodove.
Obdelovanje tal v začetku aprila povzroči močno izgubo vlage. Bolje je, da morebitno zbitost zrahljate z motiko ali ročnim rahljalnikom.
Vrtna greda je pripravljena za setev semen. To običajno vključuje pletje in grabljenje, da odstranimo kamenje in trde grude zbite zemlje, s čimer želimo ustvariti fino, drobljivo teksturo tal in čvrsto, ravno površino.
Tekoča gnojila so zelo koristna pri suši. Ustrezna oskrba s hranili omogoča rastlinam, da najbolj učinkovito izkoristijo razpoložljivo vodo. Vendar pa dodajanje prevelikih količin ne prinaša dodatnih koristi in lahko škoduje pridelkom in okolju.
Trik priprava vrtnih tal
Obdelovanje tal v začetku aprila povzroči močno izgubo vlage. Bolje je, da morebitno zbitost zrahljate z motiko ali ročnim rahljalnikom.
Izberite med 100% organskimi gnojili:
Katero zelenjavo izbrati?
Korenje, rdeča pesa, pastinak in druge korenovke so razmeroma odporne na sušo. Posebej ranljive so solate in druga listnata zelenjava. Rastline, ki imajo plodove ali stroke, so najbolj ranljive v času cvetenja. V to skupino spadajo grah, bob in sladka koruza.
Zelenjava se razlikuje glede na sposobnost obvladovanja suše:
- Korenje, rdeča pesa, pastinak in druge korenovke so razmeroma odporne na sušo.
- Posebej ranljive so solate in druga listnata zelenjava.
- Rastline, ki imajo plodove ali stroke, so najbolj ranljive v času cvetenja. Sem spadajo grah, bob in sladka koruza.
- Grah in čebula imata zelo slab koreninski sistem, zato se je treba sprijazniti z nizkim pridelkom, kjer se pojavi suša, razen če seveda zalivate rastline.
- Med kapusnicami ohrovt, manj ranljivi brstični ohrovt in cvetača, medtem ko se repa izrazito globlje ukorenini in je bolj odporna na sušo.
- Cikorije, endivije in blitve bodo verjetno potrebovale manj vode kot solate ali špinača.
- Običajno ni veliko informacij o razlikah v odpornosti na sušo med kultivarji. Izjema je krompir, kjer nekatere sorte bistveno bolje uporabljajo vodo (‘Desiree’, ‘Marfona’ in ‘Robinta’).
Vzgoja listnate zelenjave, kot so solata, radič, endivija in orientalska solatna mešanica, na majhni površini je učinkovitejša izraba vode in prostora kot vzgoja zelenjave na večjih površinah.
Kjer se pričakuje suša in zalivanje ni mogoče, razmislite o sajenju več zgodnjih posevkov, na primer boba, in zamrzovanju ali konzerviranju pridelkov za uporabo pozno poleti.
Setev ekoloških semen in razdalja sajenja zelenjave
Zgodnja setev, pred majem, kjer je to mogoče, bo pridelkom omogočila, da se ukoreninijo v vlažna tla, preden nastopi huda suša. Stres zaradi suše postane hud v večini sušnih let od junija. To je še posebej pomembno pri vzgoji korenja, ki ima korene v tleh, dokler niso pripravljeni za uporabo, vendar je manj uporabno, če so za neprekinjeno oskrbo potrebne na primer zaporedne setve špinače ali solate.
Poznejše setve, običajno po mesecu maju, boste morda opravili v suhi vrtni zemlji. V tem primeru je zalivanje zemlje nujno potrebno pred prvo setvijo semen zaradi zagotovitve dobrega kaljenja ekoloških seme.
Pozne poletne setve so lahko problematične, če je zemlja sredi poletja zelo suha. Razmislite o setvi več zgodnjih posevkov in zamrznitvi ali konzerviranju zelenjave za kasnejšo uporabo.
Večja razdalja med rastlinami, običajno za približno 50 %, omogoča, da vsaka rastlina ustvari močan koreninski sitem ter preišče večjo količino zemlje za vodo in je zato bolj odporna na sušo, za ceno zmanjšanega celotnega pridelka. Primer tega so cvetače, posajene v razmaku 30 cm v vrstah 45 cm narazen, kjer je na voljo namakanje, in v razmikih 45 cm v vrstah 60 cm, kjer ni na voljo vode.
Suša na zelenjavnem vrtu – poznate trik za zalivanje?
Nikoli ne zalivaj po malem vsakodnevno, najbolje je rastline zalivati enkrat do dvakrat tedensko in takrat obilno. Za zalivanje uporabljam vrtno cev ter pazim, da vrtno zemljo zalivam počasi kajti mora biti dovolj namočena v globino. Najboljše je zalivanje v jutranjih urah, da preprečimo razvoj različnih bolezni rastlin.
Za zadrževaje vlage v vrtnih tleh predlagam organsko zastirko za vrt iz kokosa. Preden pa sem posadil prve sadike in posejal semena nisem pozabil na organsko zemljo iz vlaken kokosovih palm. Brez nje si vzgoje odlične domače zelenjave ne morem več predstavljati. Skrivnost zemlje se skriva v drobno mletih kokosovih vlaknih kateri se napijejo z vodo in jo skupaj z organskimi gnojili postopoma vrača nazaj v tla. Vrtna zemlja je bolj rahla, korenine rastlin pa močnejši. Priporočam jo sploh na peščenih tleh, kjer voda in hranila prehitro odtečejo v podtalnico.
Trik suša na zelenjavnem vrtu
Nikoli ne zalivaj po malem vsakodnevno, najbolje je rastline zalivati enkrat do dvakrat tedensko in takrat obilno.
Zelenjava – zalivanje
Vrtnine, ki rastejo hitreje kot drevesa in grmovnice, potrebujejo redno zalivanje za optimalen razvoj. Pomembno je zagotoviti ustrezno količino vode v vseh fazah rasti, od sadike do zrelega pridelka. S tem bomo dosegli boljše pridelke in bolj zdrave rastline.
Kdaj zaliti zelenjavo?
Zelenjava potrebuje različne količine vode, odvisno od faze rasti, vrste rastline in teksture tal. Za splošni vodnik vam lahko pomaga naslednje:
- Sveže posejano seme in mlade sadike zelenjave potrebujejo dovolj vode. Pred setvijo zalijte vrtno zemljo. Naknadno zalivanje lahko na tleh ustvari »trdo skorjo«.
- Ko se rastline ukoreninijo in začnejo rasti, bo voda ob suši vplivala vsaj na del rastline, ki ga je treba pobrati. Praktično običajno zadostuje zalivanje približno dva tedna pred pobiranjem pridelka.
- Na peščenih tleh, nagnjenih k suši, ali lepljivi glini zalivajte vsakih 10-14 dni v sušnih obdobjih.
Katere rastline je treba zalivati ?
Količina vode, ki jo potrebuje zelenjava, cvetlice in zelišča, je odvisna od tega, kateri del rastline se uporabi v kulinariki.
Stročnice
- Fižol in grah potrebujeta veliko vode v času cvetenja, da se pojavijo stroki, in še enkrat dva tedna po začetku cvetenja. Pri mladih rastlinah se izogibajte preveliki količini vode, saj lahko to spodbudi rast listja in zmanjša pridelek. Visoki fižol potrebuje stalno vlago, da se stroki strdijo, medtem ko je nizek fižol manj občutljiv na suho vrtno zemljo.
Stebelna zelenjava
- Zelena in komarček med rastjo potrebujeta veliko vode. Obdobja sušnega stresa so zelo škodljiva in se jim je treba izogibati – lahko vodijo do izpada ali slabe kakovosti pridelka.
Buče in bučke
- Bučke potrebujejo stalno vlago do pobiranja pridelka. Poletne bučke in zimske buče imajo veliko koristi od zalivanja, vendar v praksi pogosto obrodijo lepe plodove tudi z minimalnim zalivanjem. Buče, ki ustvarijo v rasti »vreže« potrebujejo manj vode, saj se ob širjenju ohranja vlaga, kjer se dotikajo tal.
Plodovke
- Jajčevce, sladko koruzo in paradižnike je treba dobro zalivati, da se bolje ukoreninijo, pa tudi v celotnem obdobju cvetenja in plodov.
Listnata zelenjava
- Zelje, blitva, solata potrebujejo vodo v vseh fazah rasti. Če vode še posebno primanjkuje, namočite vrtno zemljo okoli zelja in solate, ko začnejo nastajati srčki.
Korenovke
- Korenje, rdeča pesa in pastinak potrebujejo zalivanje, še preden se vrtna zemlja posuši, na primer, če je 14 dni brez dežja.
- Čebulo, šalotko in por je treba zalivati le, ko se ukoreninijo, in v zelo sušnih obdobjih.
- Krompirju koristi enkratno zalivanje na vsakih 10-14 dni
Gomolji so nabrekli deli stebla ali korenine, ki jih rastlina uporablja za shranjevanje hrane. Ti se običajno nahajajo pod zemljo in imajo popke, iz katerih lahko vzniknejo nove rastline. Med znane primere gomoljev spadajo gomoljna begonija, ciklama, dalija in krompir.
- V sušnih obdobjih je treba redkvice zalivati vsak teden.
Ekološka semena zelenjava, zelišča in cvetlice:
Kako zaliti zelenjavo?
Obstajajo določene tehnike, s katerimi se lahko naučite, ali naj bo zalivanje rastlin učinkovito in uspešno. To velja za zalivanje zelenjave:
- Ključ do uspešnega zalivanja je temeljito zalivanje do globine 30 cm. Izogibajte se na primer dnevnemu zalivanju zgornjega centimetra vrtne zemlje. Zalivanje vsakih 10-14 dni (če ni dežja) je splošno vodilo.
- Izkopljite vrtno zemljo do globine lopate, da vidite, ali je v tleh vlaga; če je tako, je zalivanje nepotrebno. Upoštevajte, da so lahko peščena tla videti suha, vendar še vedno vsebujejo vlago, glinena tla pa so lahko videti mokra, vendar je voda skrita v porah gline, in rastline do nje dostopajo težje.
- Ko rastlina ne potrebuje zalivanja, lahko poveča rast rastline, ne pa tudi velikosti dela, ki ga je treba pobrati.
- Površine za pridelavo zelenjave naj bodo čiste, brez plevela. Plevel lahko vzame presenetljivo veliko vlage iz zemlje, uporabite zastirko za vrt.
Zelenjava v sadilnih vrečah
Vse rastline v betonskih koritih, plastičnih loncih in glinenih posodah lahko hitro postanejo pod stresom, saj njihove korenine ne morejo več iskati vlage in hranil.
- Razmislite o uporabi kapljičnega namakanja, da ohranite pridelke, ki so žejni vode. Sem spadata bučke in paradižniki.
- Izogibajte se uporabi samo šote; če se preveč izsuši, jo je zelo težko ponovno hidrirati. Poskusite organsko zemljo za vrt na osnovi kokosovih vlaken, ki jih zamešate z različnimi že pripravljenimi substrati ali vrtno zemljo.
- Vrtni kompost je sredstvo za izboljšanje vrtne zemlje, narejeno iz razkrojenih rastlinskih odpadkov, običajno v kompostnem zabojniku ali kupu. Dodajamo ga zemlji za izboljšanje njene rodovitnosti, strukture in sposobnosti zadrževanja vode.
- Sadilne vreče PlantIN so trpežne in obstojne in rastlin ni možno preveč zaliti. V sadilnih vrečah PlantIN boste svoje najljubše rastline vzgajali vrsto let, saj kvaliteten material in izdelava zagotavljata večletno obstojnost. Za učinkovito zadrževanje vlage je primerna tudi zastirka za vrt, ki je stisnjen blok 100 % naravnih kokosovih lomljencev. Primerna je za zastiranje vseh oblik gredic kot tudi sadilnih vreč.
Sadilne vreče za vzgojo zelenjave:
6,29 € – 6,64 €
Kako zmanjšati zalivanje
Zalivanje rastlin je zamudno, vendar lahko z vzpostavitvijo sistemov za učinkovito rabo vode zgodaj v sezoni uživate več v poletnem obiranju in uživanju svojih pridelkov.
- Prepričajte se, da je v vašo zemljo vkopanih veliko organskih snovi. Vrtni kompost, dobro prepereli hlevski gnoj in zeleni rastlinski odpadki.
- Dvojno prekopavanje in dodajanje organske snovi v nekatera tla (tj. pesek in slabe ilovice) lahko izboljša teksturo in lastnosti zadrževanja vode.
- Večino zelenjave je mogoče posaditi na proti plevelni tkanini, da ohranimo vodo in zatiramo plevel. To je še posebej koristno za čebulo , ki ne obožuje plevela. Krompir raste na grebenu in ga plevel niti malo ne moti. Za oskrbo z vodo postavite cevi za namakalni sistem, voda bo s tem postopoma poniknila v vrtno zemljo.
Mulč je plast materiala, debela vsaj 5 cm, ki se nanese na površino vrtne zemlje, pozno jeseni do pozne zime (november-februar). Uporablja se za zaščito pred zmrzaljo, izboljšanje rasti rastlin z dodajanjem hranil ali povečanjem vsebnosti organskih snovi, zmanjšanje izgube vode iz tal, za dekorativne namene in zatiranje plevela. Sem spadajo dobro prepereli vrtni kompost ali prepereli hlevski gnoj, zastirka za vrt, zdrobljeno lubje, gramoz in pesek.
Težave
Čeprav se zalivanje sliši kot preprosta naloga, je oskrba ravno prave količine lahko izziv.
- Premalo zalivanja in rastline so lahko nagnjene k uvelosti, pepelasti plesni in pomanjkanju hranil, kot je odpadanje cvetov pri paradižnikih.
- Preveč vode lahko povzroči rast listov, kar je odlično za solato, ne pa za korenasto zelenjavo, kot je korenje, ki lahko poči in se razcepi na pol.
- Prekomerno zalivanje lahko poslabša težave s polži in spodbudi gnitje korenin.
Voda: zbiranje, shranjevanje in ponovna uporaba
Voda je omejen in dragocen vir, vendar je bistvena tudi za rast rastlin. Če želite kar najbolje izkoristiti vodo, raje jo zbirajte, kar lahko, namesto da uporabite vodo iz vodovoda. Shranjujte in uporabljajte varčno.
Zakaj zbirati in hraniti vodo?
Rastline potrebujejo največ vode v vročem, suhem in vetrovnem vremenu, ko vodovodna podjetja običajno najmanj zadostijo povpraševanju. Rastline so najbolj občutljive na pomanjkanje vode, ko so prvič posajene, ko se njihove korenine še niso razširile v globljo plast, bolj vlažnih slojev zemlje. Na novo posajene grmovnice, drevesa, zelnate trajnice, sadike, enoletnice in zelenjavo bo treba skrbno zalivati, dokler se njihove korenine ne ukoreninijo.
Zbiranje deževnice
Deževnico je mogoče zbirati s streh domov, garaž, rastlinjakov in drugih vrtnih objektov, če imajo žlebove in odvodno cev, ki vstopa v odtok na ravni tal. Če gre vsa vaša deževnica v zbiralnik in ne v kanalizacijo, ste morda upravičeni do popusta pri vašem vodovodnem podjetju. Če nimate prostora za zbiranje deževnice, lahko kljub temu povečate sposobnost zadrževanja vode v vrtnih tleh z dodajanjem organske snovi, uporabo zastirke za vrt ali prekopavanjem.
Ponovna uporaba odpadne vode
Na vrtu se lahko uporablja tudi gospodinjsko odpadno vodo (znana kot ‘siva voda’). To je lahko iz kuhinje, pralnega stroja ali kadi, umivalnika in prhe. ‘Črno vodo’ iz WC-jev vedno spustite v kanalizacijo in je nikoli ne uporabljajte na vrtu. Tudi vode iz greznic je najbolje, da ne uporabljate.
Gospodinjska mila in detergenti so za rastline neškodljivi, ne smemo pa uporabljati vode, ki vsebuje belila, razkužila, sol za pomivalne stroje in močnejša čistila, saj lahko ob dolgotrajni uporabi na tleh škodujejo rastlinam in celo poškodujejo strukturo tal.
Preudarno je zamenjati posode za odpadno vodo in vodovodno ali deževnico, da preprečite kopičenje potencialno škodljivih ostankov in bakterij. Prav tako se je smiselno izogibati uporabi sive vode na solatah in drugih izdelkih, ki se uporabljajo brez kuhanja.
Zmanjšanje tveganja za zdravje zaradi shranjene vode
Deževnica, zbrana v zbiralnikih za vodo, ni vedno zelo čista, vendar lahko s previdnim ravnanjem zmanjšate vsako tveganje za vas ali zdravje vaših rastlin. Da bi preprečili morebiten pojav bakterij upoštevajte spodnje nasvete:
- Če je mogoče, postavite zbiralnik za deževnico v senco, saj bo voda hladnejša, kar bo zmanjšalo rast bakterij.
- Žleb naj bo čist od smeti, saj lahko organski material spodbudi rast bakterij v zbrani vodi.
- Uporaba vode v zbiralniku lahko ob nastavitvi finega pršenja ustvari drobne aerosolne delce, ki jih lahko veter prenaša in pridejo preko vdiha v vrtnarjeva pljuča ter povzroči okužbo.
- Kot pri vseh vrtnarskih dejavnostih vas bo dobra higiena rok pomagala zaščititi pred okužbo.
- Vodo uporabljajte pogosto, saj dolivanje vode s sveže zbrano deževnico pomaga razredčiti shranjeno vodo in ohranja vodo čisto.
- Če voda zaudarja, jo lahko še vedno uporabite v zalivalki.
- Če uporabljate cevi za zalivanje rastlin, jih odklopite, ko jih ne uporabljate, da bo voda odtekla in zmanjšali nevarnost segrevanja vode na soncu, kar spodbuja rast bakterij.
Trik zbiranje deževnice na vrtu
Če nimate prostora za zbiranje deževnice, lahko kljub temu povečate sposobnost zadrževanja vode v vrtnih tleh z dodajanjem organske snovi, uporabo zastirke za vrt ali prekopavanjem.
Suša je neizogiben izziv za vrtnarje, vendar s premišljenim načrtovanjem in uporabo ustreznih tehnik lahko zaščitite svoj zelenjavni vrt in zagotovite njegovo uspešno rast. Uporaba mulčenja, kapljičnega namakanja, zbiranja deževnice in izbira odpornih rastlin so ključni koraki v boju proti suši. Prav tako je pomembno, da redno spremljate stanje tal in rastlin ter prilagajate zalivanje glede na potrebe vrta. Z vztrajnostjo in skrbnim pristopom boste lahko tudi v najbolj sušnih obdobjih dosegli bogat in zdrav pridelek.
Nasveti