Sorte paradižnika

Tako se za svoj prostor pod soncem in na gredicah borijo Brandywine Sudduth”, “Brandywine Cowlick”, “Brandy Boy” in “Marianna’s peace” – štiri velike rožnate sorte z intenzivnim “starinskim” okusom. Rdečo barvo pa branita sorti “Neves Azorean Red” in “Rose de Berne”.

Temnejše in vijolične sorte odlično zastopa Cherokee purple, ki je visokorodna sorta z izredno sladki in bogatim okusom. Slednja je uvod v sorte, ki jim pravijo “črne” (čeprav je njihova barva nekje med vijolično in rjavo. “Črn” prestol si delijo “Black Krim”, ki je sladko-kislega okusa, “Paul Robeson” in dva črna zmagovalca mnogih tekmovanj – to sta “Black cocktail cherry” in “Negro Azteca”.

Med vrtnarji nastanejo največji pomisleki ob pogledu na “zelene” sorte oziroma paradižnike, katerih plodovi ostanejo zeleni ali rumenozeleni tudi potem, ko dozorijo. Čeprav nam pri njihovi degustaciji možgani “govorijo”, da bi morali biti takšni paradižniki neokusni ali kisli, sodijo te sorte v resnici med najslajše in najokusnejše. Zelene sorte so namreč izrazito sladkega okusa, skoraj brez kakršne koli kisline in po navadi izredno sočne, zato so idealne za solate ali celo kot samostojen obrok.

Med zelenimi sortami se skrivajo pravi šampioni: “Cherokee Green” – velik zelen brat prej pohvaljene vijolične sestre, “Green Giant”, “Ananas vert” in “Malakhitovaya Shkatulka” – to je izrazito okusna ruska sorta, ki je dobila ime po škatlici, narejeni iz malahita, dragega zelenega kamna, in je zmagovalka skoraj vseh testov okusa. Na koncu pa sodi mednje še “Green tiger”, ki je visokorodna sorta podolgovate oblike z rumeno-zelenimi progami in je povsem nenavadnega okusa.

Paradižnik je enoletnica in zraste v višino od 20 cm do 2 metra. Njihovi temnozeleni in mesnati listi so grobo pernati in rahlo dlakavi. Poseben vonj, ki ga oddajajo rastline je za nekatere edinstven. Od meseca maja se v listnih pazduhah pojavi do 20 majhnih rumenih cvetov, ki so samooplodni. V dveh mesecih se iz oprašenih cvetov razvijejo zelene jagode, ki nato postanejo rdeče, rumene ali pisanih barv, odvisno od sorte.

Na splošno se paradižniki delijo glede na rast in obliko plodov:

• Paličasti paradižnik sorta “Phantasia F1” (dolgo glavno steblo, ki ga je treba privezati),
• Grmasti ali balkonski paradižnik sorta “Totem” (grmičasta rast in omejena višinska rast),
• Paradižnik “Volovsko srce” (zelo veliki, rebrasti plodovi s petimi do desetimi prekati),
• Češnjev ali koktajl paradižnik (majhni plodovi v obliki češnje ali hruške),
• Posebnost med češnjevimi paradižniki je sorta “TomTato”.

TomTato je češnjev paradižnik, ki je cepljen na krompir, pri čemer pridelamo obe vrtnini. Ker pripadata družini razhudnikovk se po naravi ujemata. Na eni rastlini lahko pridelate do 500 sladkih in zelo okusnih plodov češnjevega paradižnika in 2 kilograma belega krompirja. Rastlino si lahko posadite v sadilne vreče in visoke grede.

Med najbolj znanimi paradižniki, ki ga obožujejo vsi vrtičkarji so: Paradižnik Marmande, San Marzano 2 in Matina.

Paradižnik Marmande 

Paradižnik »Marmande« je srednje zgodnja, visoka sorta. Rastline zrastejo do višine 150 – 170 cm. Plodovi so veliki in mesnati, teže 150 – 170 g, okusni, s tanko kožico. Zaradi vsebnosti vitaminov, mineralov in sadnih kislin je zelo zdrav. Zahteva sonce, z organskim gnojilom pognojena tla ter obilno zalivanje.

Paradižnik San Marzano 2

Klasični italijanski pelati, zelo primerni za mezge in omake, saj imajo zelo debelo meso. Plodovi so srednje veliki, podolgovati in zelo čvrsti, tudi ko so že zelo zreli. Rastline so zelo močne in potrebujejo oporo. Zaradi vsebnosti vitaminov, mineralov in sadnih kislin je zelo zdrav. Zahteva sonce, z organskim gnojilom pognojena tla in obilno zalivanje.

Paradižnik Matina

Iz semena paradižnika »Matina« zraste zgodnja, visoka sorta paradižnika, ki je tipa »grapolo«. Naredi srednje debele zelo aromatične paradižnike, težke 90 – 120 g. Primerni za svežo uporabo ali predelavo. Sadiko izdatno zalivamo do prvega večjega vidnega napredka v rasti, po tem zalivamo varčno.