Popusti
Zemlja za vrt
Kokosova vlakna
Substrat
Zastirka za vrt
Organska gnojila
Gnojila za vrt
Organska gnojila za travo
Specialna prehrana rastlin
Tekoča gnojila
Ekološka semena
Semena cvetlic
Semena zelenjave
Semena zelišč
Zaščita in krepitev rastlin
Krepitev rastlin
Zaščita rastlin
Sadilne vreče
Visoke gredeSkrivnosti žive vrtne zemlje
Vrtna zemlja je eden izmed najbolj čudovitih in raznolikih ekosistemov na svetu. Verjetno bo kdo od vas sedaj namrščil pogled – ekosistem?! Da, prav ste slišali. Zemlja na vrtu je spletišče izjemno pomembnih organizmov. Če je koža naš največji organ, zemlja predstavlja kožo našega planeta. Zemlja nam prinaša hrano, je zatočišče mnogih živali in mikroorganizmov ter čisti vodo in skrbi za ozračje.
Ko govorimo o zemeljskih organizmih, je za vrtičkanje najbolj ključno, kako se ti med seboj povezujejo. Gre dejansko za omrežje, lahko rečemo tudi cel internet organizmov, ki med seboj ko-eksistirajo in obenem podpirajo rastline.
Razumevanje delovanja koristnih mikroorganizmov v zemlji, je enako pomembno kot raziskovanje substratov, organskih gnojil in drugih pomočnikov, ki jih uporabljamo v vrtu. Ti organizmi namreč zemljo ohranjajo plodno. V resnici so oni tisti, ki držijo pokonci vaš vrtiček (poleg vas seveda).
Ali ste vedeli
Ste vedeli, da v eni čajni žlički živi od 20,000 do 30,000 različnih vrst organizmov, ki neprestano pridno delajo? Brez njih je naš obstoj nemogoč, tako hudo vlogo igrajo na Zemlji. In obenem so popolnoma očesu skriti in pogosto se nam še sanja ne, kaj počnejo.
Mikroorganizmi v zemlji imajo številne pomembne naloge
Pri vrtičkanju se besede vrtijo le okoli rastlin. Vendar sedaj bomo mizo obrnili in si pogledali 5 kraljestev drugačnega življenja. Govorili bomo o bakterijah, arhejah, mikoriznih glivah, protistih in živalih, ki živijo v notranjosti zemlje.
Ko jih boste dodobra spoznali, boste videli, da je o zdravih vrtičkih nemogoče govoriti brez njih. Po koncu branja tega zapisa si želimo, da bo vsak imel pri svojem TO-DO vrtnarskem listku tudi skrb za koristne vrtne mikroorganizme.
O tem, kakšno vlogo imajo določeni mikroorganizmi, bomo govorili malce kasneje. Glavni organizmi, ki sodelujejo pri razgradnji in kroženju hranil so bakterije in glive. Pri uravnavanju prebivalstva pa sodelujejo nematodi in mikrofavna. Za širšo sliko si oglejte nekaj ključnih nalog mikroorganizmov v vašem vrtičku.
- Mineralne in organske snovi v tleh pretvorijo v hranila za rastline.
- Mnogih hranilnih snovi rastline ne morejo vsrkati iz tal, če jih pred tem mikroorganizmi ne pretvorijo v pravo obliko.
- Iz zraka srkajo dušik in ga nato pretvorijo tako, da ga lahko uporabijo tudi rastline.
- Neposredno prinašajo hranila rastlinam, v zameno za hrano iz istih rastlin.
- Tudi, ko mikrobi odmrejo, igrajo aktivno vlogo, saj ohranjajo biološko aktivnost.
- Mikroorganizmi v vrtu so inženirji ekosistema, delajo zračne in vodne rove, mešajo organski material, dvigajo hranila proti površju.
- Pomagajo pri čiščenju nekaterih onesnaževal in jih pretvorijo v nestrupene snovi.
- Pomagajo pri uravnavanju kakovosti zraka, so bistven del ogljikovega kroga.
- Ščitijo rastline pred škodljivci in boleznimi.
Zgornje naloge niso skupne vsem, saj vsak organizem premišljeno opravlja svojo funkcijo. Vsi mikroorganizmi pa skupaj tvorijo sistem, ki jim ga zavida vsak sociolog. Torej, če v zemlji ni mikrobov, rastline ne morejo rasti. Če rastline ne morejo rasti, kaj mislite, da bi se zgodilo s človeštvom? Zato je debata o zdravi in živi zemlji na vrtu še kako pomembna.
Kaj sploh živi v vrtni zemlji?
Brez pisanega nabora ključnih igralcev v tleh sploh ne bi imeli zemlje. Kot boste videli, so prava čudesa sveta skrita v zemlji. Prst, ki ima celoten spekter hranil, mora biti tudi zatočišče za mnogo različnih vrst organizmov. Preden jih podrobno predstavimo, si poglejmo, kaj potrebujejo za svoj obstoj.
- Zrak. Nekateri mikrobi, tako kot mi, dihajo zrak. Ti se imenujejo aerobni mikrobi. Ostali umrejo ob prisotnosti kisika in živijo v prostorčkih, kjer ga zagotovo ni – globoko v zemlji. Slednji se imenujejo anaerobni. Obstajajo tudi organizmi, ki lahko svoj respiratorni sistem prilagodijo glede na količine kisika, ki jih obdaja. Na primer človeški patogen E. Coli ter kvas sta takšni vrsti mikrobov. Za vrtičkanje so najbolj pomembni aerobni mikrobi.
- Voda. Vsi mikrobi za svoj obstoj potrebujejo vodo. Vlažno okolje še posebej potrebujejo bakterije, medtem, ko lahko glive živijo v tudi manj vlažni zemlji.
- Svetloba. Nekateri jo potrebujejo, drugi ne. Mnogi opravljajo fotosintezo, tako kot rastline. Vsi najbolje delujejo v nekem določenem temperaturnem spektru.
Najmanjši mikroorganizmi na vrtu so bakterije
Ob besedi bakterije marsikoga spreleti srh. Na njih imamo slabo konotacijo, čeprav je v telesu ogromno koristnih bakterij. Obstajajo tudi takšne bakterije, ki jedo rastline. Vendar je večina bakterij v prijateljskem odnosu z njimi in v zemlji igra pomembno vlogo. Rastline lahko iz zraka pridobijo ogljik, nekaj kar bakterije hudo potrebujejo. Tako se prične vzajemno razmerje, ki omogoča obstoj vsega drugega na svetu.
So enocelični organizmi in so tako majhni, da jih je v enem gramu zdravega komposta kar sto milijonov. Bakterije se prehranjujejo z minerali, ki jih posrkajo kar čez svojo celično steno. Med seboj si lahko zamenjajo DNK in druge dele telesa, tako se lahko celotna kolonija hitro prilagaja. Zdaj vam je jasno, kako so lahko čedalje bolj odporne na antibiotike ali pesticide, kajne?
Njihovi glavni nalogi sta razgrajevanje preprostih snovi in toksinov ter združevanje osnovnih gradnikov tal. Prevladujejo v vodnih sistemih in travnikih, medtem, ko so glive bolj prevladujoče v tleh grmičevja in gozdov.
Največji podzemni sistem vzpostavljajo mikorizne glive
Ste vedeli, da v nekaterih gozdovih skupna masa gliv odtehta drevesa? Glive počnejo podobno kot bakterije, so lahko enocelične (kvas) ali pa imajo milijarde celic (gobe). Imajo mikroskopske koreninice – hife, ki tvorijo micelij. V eni minuti lahko zraste 5 x dlje, kot bo bakterija potovala v vsem svojem življenju.
Glive se prehranjujejo z bolj kompleksnimi organskimi materiali, ki jih druga bitja ne morejo presnavljati. To lahko počnejo zato, ker izločajo prebavne encime, ki raztopijo hrano in jo nato, enako kot bakterije, vsrkajo skozi celično steno. Glive denimo nabirajo minerale iz kamnin, ki so skoraj nedostopne drugim organizmom. Primer je fosfor, ki ga rastline ne morejo dobiti same in jim ga dostavljajo glive.
Nekatere glive tvorijo z rastlinami simbiotski odnos (nam že dobro poznane mikorizne glive, denimo). Za zdravje vrtička je izjemno pomembno, da je v tleh veliko gliv. Mikorizo zlahka dodajate tudi sami. Glive na vrtičku tudi pospravljajo, saj pojedo bolne rastline. Res je, zdrave rastline plesni in podobne glivične bolezni ne bodo napadle. In kar je najbolj ironično, nekateri obožujemo gobove omake in juhe, na koncu pa glive pojedo nas. To je čarobnost življenjskega cikla.
Usodno razmerje bakterij in gliv v vrtu
Nekatere glive jedo tudi bakterije, druge jedo mikroskopske črve in podobne živali, a nekatere bakterije jedo tudi glive. V podzemnem svetu mora vsak nekaj jesti in s tem ni nič narobe. V naravi se vse “pogliha”.
Katere rastline bodo rasle na določenih tleh je odgovor dogajanja v zemlji. V praksi gre nekako takole:
- Na travnikih je biomasa bakterij večja od mase gliv, občasno je razmerje tudi 1:1.
- V listnatem gozdu je razmerje med glivami in bakterijami 10:1.
- V iglastem gozdu je razmerje 100 : 1 ali celo 1000 : 1 v prid glivam.
Na travnatih površinah prevladujejo bakterije, na gozdnih tleh pa glive. Zdaj veste, zakaj ni res, da bo vsak travnik sčasoma postal gozdiček. Dokler se dogajanje v notranjosti ne spremeni, se tudi rastlinsko življenje nad tlemi ne bo spremenilo. Takšna razmerja se lahko spreminjajo že na dolžini 6 cm – gozdni rob je zelo lep primer tega.
Kako lahko vplivate na razmerje gliv in bakterij na vrtičku?
- Kemična sredstva in pesticidi uničujejo organizme in gljive zato njihova uporaba nikakor ni priporočljiva.
- Za spodbujanje razvoja mikroorganizmov v vrtu uporabljajte izključno organska gnojila za vrt.
- Če boste na gredice položili zastirko za vrt iz kokosa, boste pospeševali rast gliv, če jo boste vkopali, pa boste spodbudili rast bakterij.
- Pogosto prekopavanje uniči glive, kar pomeni, da bodo v zemlji prevladovale bakterije. Prekopavajte le pri spomladanski pripravi tal in pri tem dodajte organsko gnojilo HomeOgarden Organski vrt z mikoriznimi glivami.
- Drevesa, grmičevja in trajnice imajo rade zemljo v kateri prevladujejo glive, zato je priporočljivo zastirko posuti po površju.
- Enoletnice (večina zelenjave) imajo raje prst v kateri prevladujejo bakterije, zato je priporočljivo prekopavanje organskega materiala vsaj nekaj cm.
Protisti – povsem pozabljeni organizmi
Protisti niso bakterije, niso glive in niso živali. So nekaj vmesnega. Vanje spadajo amebe in parameciji. Lahko so enocelični ali se združijo v sluz. Kelp, ki ga opazite na plažah, je v resnici protist in ne alga. Kljub nepriljubljenemu slovesu – nekateri med njimi povzročajo malarijo pri ljudeh, protisti pojedo 10,000 bakterij na dan. Med tem pa se dušik pretvori v amonij, ki ga rastline z največjim veseljem malicajo. Veliko jih tvori tudi sožitje z bakterijami.
Drobne živalice v vrtni zemlji
Ko pomislimo na živali, ki živijo v tleh, nam najprej padejo na pamet krt, voluhar, deževnik. Živalsko kraljestvo pa je veliko bolj pisano. Živali so tudi mikroskopski nematodi, ki znajo povzročiti kar nekaj preglavic, vendar večina izmed njih je izjemno koristnih, saj so del prehrambene mreže in igrajo svojo vlogo v vrtičku.
Njihovi iztrebki so del organske mase in prehranjujejo tla. Pogosto vsebujejo tudi semena in tako pomagajo zasaditi nove rastline nekje čisto drugje. Veliko živali tudi nosi vlogo opraševalcev (ptice, čebelice, metulji). Denimo semena robid (California Blackberry) ne bodo vklila, če niso šla skozi prebavni trakt ptice. Pesticidi niso problem le zato, ker bomo imeli manj medu, temveč zato, ker bomo izgubili enega izmed najpomembnejših opraševalcev in s tem tudi hrano.
Insekti (pršice in druge mikroskopske živali), ki se prehranjujejo z mikrobi, omogočajo, da so minerali rastlinam sploh na voljo. Hkrati prevažajo mikrobe naokoli po zemlji, drugače ne bi prišli nikamor. Ko smo že pri premikanju – živalice ustvarjajo strukturo zemlje, ki je potrebna, ne le za vse druge avtoceste organizmov, temveč tudi za rast, dihanje in hranjenje rastlinic.
Kaj ogroža in kaj ohranja zemljo živo?
V rodovitni in zdravi zemlji je vse odvisno od razmerja med različnimi organizmi. S sodelovanjem in tekmovanjem si bodo mikroorganizmi, živali in rastline med seboj izmenjali hranila, ustvarjali zdravo zemljo, se med seboj ščitili in konec koncev uravnavali celoten ekosistem. Vsi zgoraj omenjeni dejavniki so potrebni za uspešne vrtičke. Ni dovolj, da rastline le pognojimo.
Izognite se umetnim gnojilom na vrtu
Umetna gnojila so izjemno škodljiva za mikroorganizme. Ogromno takšnih gnojil vsebuje soli, ki bodo iz mikrobov posesala vodo in jih pomorila. Rastline postanejo tudi vedno bolj odvisne od umetnih poživil, mikroorganizmi pa bodo na tak način uničeni. Ker je v zemlji sklenjen cel krog sodelovanja pa bo to vplivalo še na druge organizme in sestavo prsti.
Enako je z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika – rastline ga namreč lahko pojedo le nekaj, višek pa bo mikrobom škodil. To zagotovo ni vrtnarjenje, ki bi si ga želeli. Uporabite naravna in organska gnojila, ki vsebujejo sestavine, ki bodo zvišale aktivnost mikroorganizmov. Če le imate možnost, izdelajte tudi svoj kompost. Ta je “aleluja” za mikrobe! In, ko so mikrobi veseli, boste brez težav imeli zdrave in bujne rastline.
Namesto monokultur raje pisan vrtiček
Tako, kot se v zemlji vrstijo različni organizmi, tako mora biti tudi nad zemljo. Problem monokultur se sicer običajno navezuje na intenzivno kmetijstvo. A tudi na manjših gredicah bodite pozorni, da pridelke vseskozi rotirate. Kaj lahko storite, da bo vrtiček živahen in pisan od znotraj in navzven:
- Kolobarjenje – zlato pravilo vsakega zdravega in organskega vrtička.
- Sajenje po principu dobrih in slabih sosedov.
- Ne bojte se med zelenjadnicami posaditi tudi rož in začimbnic.
- Nadzorujte pH, nevtralen je najbolj primeren za aktivnost mnogih mikroorganizmov in rast zelenjadnic.
Nahranimo zemljo in ne le rastlin
Čeprav smo na vrhu prehranjevalne verige, ne smemo zanemariti vsega, kar se dogaja “pod nami”. Pri vrtičkanju je pogosto zmotno, da moramo hraniti le rastline.
Zagotovo tudi te potrebujejo primerna hranila, a če boste vrtnarili celostno, trajnostno in organsko, boste nahranili tudi zemljo. Potem naj mikroorganizmi in narava opravijo svoje, kar najbolje znajo. Za ohranjanje žive zemlje na naraven način smo vam v pomoč tudi pri HomeOgarden.
Nasveti