Gosta poletna zelenica – kako do nje?

Vroči poletni dnevi kar kličejo, da brez slabe vesti ležerno počivamo na domači zelenici, v družbi dobrih knjig in hladnih sadnih napitkov. Osvežitve pa si ne zaslužite le vi, temveč tudi vaša poletna zelenica. V vročih mesecih se nega trave malce spremeni. Srkanje hranil iz zemlje je trati oteženo, zato je potrebno spremeniti režim zalivanja, košnje in gnojenja.

V spodnjem zapisu boste izvedeli vse poletne skrivnosti nege zelenice. Tako se boste lahko “važili” z gosto in zeleno trato v vseh letnih časih.

Poletna zelenica – koledarček nege trate

Ko govorimo o negi poleti, si je najbolje razdeliti sezono na 3 dele. Da bo vaša trata v najboljši kondiciji, se najprej lotite odstranjevanja pleveli in škodljivcev, nato pa korak za korakom sledite spodnjim predlogom.

Zgodnje poletje

1. Gnojenje trate z organskim gnojilom za trato, ki nudi oporo trati pri rasti in krepi njeno zdravje.
2. Podroben pregled trate za možne škodljivce ali mah in temu primerno ukrepanje. Vsi škodljivci se seveda ne bodo spravili malcati ravno vaše trate, zato bodite pozorni, da ne izženete tudi koristnih prebivalcev zelenice. Pri odganjaju škodljivcev uporabite organska sredstva. Za uspešen izgon mahu pa preberite tale nasvet.
3. Košnja trave na precej visoko višino – nikar trate ne ostrižite “na ježka”. S tem boste travo “prisilili”, da požene korenine globoko v notranjost in hkrati bo zemlja bolje zadržala svojo vlago. Posledično bo potreba po zalivanju manjša.
4. Zalivajte globoko, tako da podprete rast korenin.

Med poletjem

1. Tudi med najbolj vročimi meseci se priporoča gnojenje z organskimi gnojili za travo.
2. Enako kot prej, kosite malo višje. V živo pokošeno travo bosta vročina in sonce hitro zažgala. Rezila naj bodo ostra, kosite pa bolj pogosto in po malo.
3. Zalivajte globoko. Vsaj 5 l / m2.

Pozno poletje

Tukaj je vse odvisno od vremena, če je zunaj indijansko poletje potem nadaljujejo z nego trate enako, kot med najbolj vročimi meseci. Če se temperature že nižajo in je v zraku več vlage pa lahko:

1. Kosite nižje – tako, kot v spomladanskih ali jesenskih mesecih.
2. Zalivajte redkeje, seveda odvisno tudi od padavin.
3. Tudi proti jeseni lahko trato nahranite z ustreznimi organskimi gnojili.

Skrivnosti čudovite trate

Trava je v resnici precej spregledana rastlina. Ste kdaj pomislili, koliko travnih bilk nas dejansko obkroža? Še posebej v Sloveniji, kjer nam zelenih površin resnično ne manjka. V osnovi je precej enostavna rastlina. Ima plitve korenine in ji posledično lahko hitro zmanjka hranil ter vode.

Od osnovnih hranil ima trava največje potrebe po dušiku in kaliju, a v poletnih mesecih je njuna absorpcija otežena. Si predstavljate, kako bi mi funkcionirali, če bi cele dneve stali na soncu kot lipovi bogovi? No, res da nismo rastline, vendar tudi one so živa bitja, ki jim visoke temperature ne denejo najbolje. A tudi vročino lahko brez težav prebrodijo, če jim zagotovite spodnje rešilne bilke.

Zalivajte globoko in redkeje

Če boste trato zalivali vsak večer po malem, boste preprečili, da bilke razvijejo globoke koreninice. Slednje so že po naravi plitke, s pretiranim zalivanjem pa se bo situacija še poslabšala. Po domače rečeno – rastline se polenijo, ker se jim ni treba truditi za dostop do vode, saj jim jo nekdo vsak dan pridno zliva po površini. Plitke korenine poleti so lahko za trato katastrofalne. Zalivanje vsak dan hkrati privablja tudi mnoge glivične bolezni.

Trato zalivajte takrat, ko je to potrebno – tukaj lahko spustite svoje tesne urnike. Precenite situacijo tudi glede na padavine. Nekako se priporoča, da se poleti zaliva 1 x tedensko in to temeljito. Poleti naj bo količina vode 5 – 8 l / m2, ta naj pronica vsaj 15 cm globoko. To lahko preverite tako, da v tla potisnete palčko ali lopato – kot naredite pri pečenju biskvita z zobotrebcem. Izsušena tla zalivajte počasi in z majhnimi kapljicami, da bodo počasi in vztrajno pronicala v tla.

Trato zalivajte v dopoldanskem času. Čez dan so temperature previsoke in lahko privedejo do ožigov ali prevelikega šoka. V večernih urah pa se voda, zaradi nižjih temperatur in vlage, dlje časa vpija, kar lahko privede do bolezni.