Najbolj škropljeni pridelki v trgovinah

Skrivnostna tančica zastira celoten postopek proizvodnje produktov, na deklaracijah so pomanjkljive informacije, toksini v živilih pa so popolnoma nevidni in večinoma tudi brez okusa. Situacija je enaka kot, če se vozimo v neznano, v popolni megli, brez prižganih luči.

Kako zelo se motimo, ko menimo, da telesu delamo dobro, ko se hranimo s svežim sadjem, polnim antioksidantov, vitaminov in mineralov. V realnosti je hranilna vrednost neekoloških pridelkov iz intenzivne proizvodnje namreč zelo vprašljiva, prav zmikavno pa se z njimi “šverca” še obilica pesticidov. Žurka toksinov na krožniku? Tako nekako.

Pri nakupu pazite na vrsto pridelave

Najboljši nasvet, kako se izogniti toksičnim juham je: “Bodite izbirčni. Bodite preudarni. Izobrazite se. Vzemite si čas. Berite.”

Ko kupujete v trgovinah, najprej preberite deklaracije. Nič zato, če se smukate med policami kot najstrožji detektivi – gre za vaše zdravje! Če se le da, sadje in zelenjavo naročajte direktno od lokalnih kmetov ali preko posrednikov, ki združujejo ekološke kmete širom Slovenije. Tovrstnih projektov in ponudnikov je v Sloveniji že malo morje in z lahkoto boste našli najprimernejšo izbiro v svojem kraju ali blizu njega.

Spodaj sta opisana dva načina pridelave, ki sta regulirana iz strani države in evropskih direktiv. To sta edina načina, ki sta omejena in predpisana. Če na deklaracijah ne boste opazili njunih logotipov oziroma oznak, pomeni, da je njihova pridelava v tisti, zgoraj opisani, skrivnostni meglici.

• Integrirana pridelava je pridelava brez gensko spremenjenih organizmov. Omejuje uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (zgoraj opisani “-idi”). V tej pridelavi ima gnojenje z organskimi gnojili prednost pred mineralnimi, vendar le-ta niso prepovedana, le njihova uporaba je omejena. Pridelava mora slediti pravilom in med izvedbo se morajo redno izvajati analize.
• Ekološka pridelava je pridelava, ki v največji meri spoštuje naravne življenjske cikle in v najmanjši meri dovoli človekov vpliv na mati naravo. Proces mora biti povsem transparenten in upoštevati stroga pravila, ki so določena iz strani države in Evropske unije. Povsem prepovedana je uporaba pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in pripravkov, ki na umeten način spodbujajo rast. Glavni cilji ekološke pridelave je vzgojiti kakovosten pridelek na okolju prijazen in trajnostni način.

Z evropskimi direktivami se je raba pesticidov vsekakor malce umirila. A po drugi strani so najbolj težavni koktejli oziroma mešanice različnih snovi, za katere nihče ne ve, kakšne posledice puščajo. Gre za uporabo mešanic pesticidov, ki so posamično sicer vsi v dovoljeni meri, skupaj pa njihovega delovanja ni mogoče predvideti, niti ne posledic, ki jih takšne mešanice pustijo v zemlji in našem telesu, kjer na koncu tudi pristanejo.

Seznam najbolj škropljenih pridelkov v Sloveniji

Po sicer kar nekaj let starih podatkih, ki jih je pripravil Kmetijski Inštitut Slovenije, je spodaj seznam pridelkov, ki so se srečali z največ strupenimi snovmi. Ta seznam naj bo izobraževalen, vsekakor pa se vam slednjih pridelkov ni treba bati kot hudič križa.

V Sloveniji je najbolj pod udarom agresivnih škropiv sadno drevje. Na žalost imamo precej vlažno in megleno klimo, ki je raj za plesni, bolezenska stanja in škodljivce, ki pretijo na rastline. Spodnje številke so povzete iz anket pridelovalcev, zato je lahko predvidevati, da so realne številke drugačne – verjetno še višje.

• Jabolka. Kljub temu, da jih kar 86,4% prihaja iz integrirane pridelave, se jih po pričevanju pridelovalcev škropi v povprečju 16-krat na leto s fungicidi, 6-krat z insekticidi in 1-krat s herbicidi. V konvencionalni pridelavi si lahko mislite, da je veselo škropljenje jablan s številkami podobno, le z insekticidi so bolj preudarni – do 9-krat letno. Na hektar jablanskega sadovnjaka se porabi v povprečju 25,5 kg aktivnih snovi.
• Breskve. Uporaba toksičnih preparatov je pri njih še večja kot pri jabolkih in sicer 29,5 kg aktivnih snovi na hektar.
• Krompir. Eno izmed najbolj priljubljenih slovenskih kmetijskih pridelkov škropijo “le” 5,5-krat letno. Pri tem se uporabi povprečno 9,20 kg aktivnih snovi. V intenzivni pridelavi so številke seveda večje.
• Čebula. Zelenjadnica je žal zelo izpostavljena plesni, zato jo pridelovalci škropijo tudi po 7-krat letno. Z insekticidi proti čebulni muhici pa jo škropijo v povprečju 3-krat letno. Na čebuli se tako letno uporabi 6,59 kg aktivnih snovi.
• Solata. Zeleno kraljico vrtičkov pridelovalci škropijo 1,5-krat letno s fungicidi in prav tako z insekticidi. To predstavlja 1,51 kg aktivnih snovi na hektar. Škropljenje zelenolistnate zelenjave je še posebej škodljivo našemu zdravju, saj pojemo cele liste, polne toksinov.

Rezultati govorijo tudi slednje – ekološko še ne pomeni, da pridelki niso škropljeni! Tudi v ekološki pridelavi so rastline špricane, le da se pri tem uporabijo sredstva, ki ustrezajo regulacijam. So pa takšna sredstva veliko bolj varna za uporabo in obstaja manjša možnost, da bo z mešanjem drugih preparatov nastala prava nuklearka na gredicah.

Vzgojeno doma in s srcem

Naš namen ni linčanje prehrambene industrije, pa naj si gre za pridelovalce ali trgovce. S tem zapisom vas želimo le ozavestiti in poučiti o temnih plateh svežih pridelkov na trgovinskih policah. Želimo vas spodbuditi h kupovanju lokalne in sezonske hrane ter vam pokazati, kako lahko vsaj del živil pridelate sami.

Ste vedeli, da imajo organsko vzgojeni pridelki tudi boljšo hranilno vrednost? Res je pomembno, da storite vse, kar je v vaši moči, da ohranite svoje zdravje in enako poslanstvo imamo tudi pri HomeOgarden. V naši ponudbi ne boste našli agresivnih sredstev in umetnih spodbujevalcev rasti. Le nežna in organska skrb za vaše ekološke gredice.