Načrtovanje vrta

dejan|5 januarja, 2021| Nasveti

Domov » Nasveti » Načrtovanje vrta

V neskončnost brskate po spletnih inspiracijah in vzdihujete ob pogledu na sanjske gredice? No, potem pa se sanje hitro razblinijo, ko je enkrat treba zavihati rokave in si natakniti vrtnarske rokavice. Se vam to sliši poznano? Preberite nekaj koristnih nasvetov o načrtovanju vrta.

Načrtovanje vrta?! Kje naj sploh začnem? Iz katerega konca naj se lotim domače vrtnarije?

Takšna vprašanja si je treba postaviti vsako leto, ne le, ko se prvič lotevate vrtnarjenja in čakate na prve pomladne sončne žarke. Načrtovanje vrta je namreč prvi korak do gredic, ki uspevajo kot navite! Z dobrim načrtom pa se lahko izognite tudi marsikateri bolezni in škodljivcem.

Pa res potrebujem načrt vrta?

Na podlagi načrta vrta boste rastline sadili, obdelovali, gnojili, premikali in tako naprej. Odgovor je da! Načrt vrta je hudičevo pomemben. Na gredicah želite saditi več vrst rastlin in vsaka ima svoje posebne želje in zahteve, hkrati pa vsaka deluje drugače na zemljo, v kateri je posajena. Načrt bo olajšal vaše delo z organiziranjem gredic in vas usmerjal. Za pomoč, kako si sestaviti načrt vrta, je pred vami 5 poglavitnih vprašanj, ki si jih zastavite, še preden zagrizete v lopate in druge vrtne pripomočke. Za lažjo predstavo si lahko načrt vrta tudi narišete, nekaj idej za vaše risbe zelenjavnih gredic pa je skritih tudi spodaj.

Kam postaviti vrtiček?

Za tiste srečneže, ki imate na voljo zelenico, izbira pravega prostora ne bo trd oreh. Vsekakor pa se začnejo preglavice že takoj na začetku za tiste, ki imate na voljo manj prostora. Naj bo to vrt na balkonu, terasa, dvorišče, streha, konec koncev tudi notranjost stanovanja – vedno se najde pot za organski vrtiček.

Če nimate na voljo kosa svoje zelenice, ki bi jo lepo prekopali in pripravili gredico, lahko poprimete po drugih opcijah. To so nekonvencionalne alternative za organske vrtove:

Visoke grede
Lesena korita
Pelete za pokočne gredice
Sadilne vreče iz filca
Obešanke iz kokosovih lupin
Reciklirane konzerve

Nasvet za skico

Nad obliko gredice si narišite potek sonca. Hitro se zgodi, da zasadite višje rastline tako, da bodo metale senco na manjše rastline. Z načrtovanjem vrta lahko to zoprnijo preprečite.

Kaj naj sploh sadim?

Tudi, če ste že uveljavljen vrtičkar, se je treba vsako leto spraševati, kaj in kod saditi. Za ekološki in organski vrt izbirajte le lokalne sorte rastlin, ki bodo zagotovo uspevale. Nikar se ne prenaglite z izbiro vseh možnih rastlin, za katere potem ne boste našli pravega prostora. Ekološka semena najdete tudi v naši ponudbi.

Rastline, ki so najlažje za vzgojo tudi na balkonskih vrtičkih so:

Paradižnik.
Solata.
Kumare.
Fižol.
Paprika.
Čiliji.
Zelišča.

Za začetek si lahko sestavite svoj salsa vrtiček. Posadite vse rastline, ki jih potrebujete za izdelavo slastne paradižnikove omake: paradižnike, čilije, koriander, čebulo in česen.

Nasvet za skico

Napišite si seznam rastlin, ki jih želite posaditi. Nikar se ne zaletite že v risanje rastlin na gredice, saj je najprej potrebno razčistiti še nekaj vprašanj.

Kako naj sadim?

Kakšno trapasto vprašanje, si boste verjetno mislili. No, zadeva ni tako enostavna. Kot smo že ugotovili, velja pri rastlinah pregovor: vsako tele ima svoje veselje. Spodaj najdete seznam specifik, ki jih morate upoštevati, da bodo vaše zelene petičnice vsako leto zadovoljno uspevale.

Zanimalo vas bo kako kolobariti, katere rastline pašejo skupaj in katere ne, kako se časovno orientirati in kako oddaljene morajo biti posamezne rastline druga od druge.

Spodaj je priložen tudi seznam botaničnih družin, ki naj služi kot kriterij za razvrščanje rastlin v gredicah. Gremo v temne, skrivnostne globine vrtnarjenja!

Plonk listek botaničnih družin:

Solatnice: solata, radič, endivija, motovilec, rukola.
Špinačnice: špinača, blitva, rdeča pesa.
Plodovke: melona, lubenica, paradižnik, paprika, jajčevec, kumare.
Razhudniki: paradižnik, paprika, jačevec.
Bučnice: kumare, bučke, melone, lubenice
Kobulnice: korenček, peteršilj, pastinak.
Gomoljnice: koleraba, redkvica, zelena.
Metuljnice: grah, fižol, bob, soja, leča, čičerika.
Kapusnice: zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, kitajsko zelje.
Čebulnice: čebula, por, česen, drobnjak.
Trajnice: šparglji, rabarbara, artičoka, hren.

Ne pozabite na kolobarjenje!

Kolobarjenje je tisto, ki od vas vsako leto zahteva novo skico vrta. V novi sezoni boste pogledali lanskoletno skico in ena kupica skrbi in težav vam bo prihranjenih. Takoj boste namreč vedeli, kam ne smete posaditi katerih rastlin in kako posamezne družine rastlin krožno rotirati po vrtičku.

Pazite, da vsaj 3 leta ne posadite rastlin iz iste družine na isto mesto.
Kapusnice so občutljivejše, zato se predlaga kolobar na 5 let.
Pazite, da naslednje leto na isto mesto posadite vrtnino iz drugačne botanične družine (glejte plonk listek). Če ste lani sadili čebulo, letos na isto me to NE posadite pora.
Zelo enostavno kolobarjenje je ob upoštevanju delov rastline, ki jih uživamo. Denimo plodovkam sledijo naslednje leto solatnice.
Pogosto se kolobari tako, da na gredici naslednje leto po krožnem principu rastline zamaknemo za eno mesto (v ali proti smeri urinega kazalca).
Izjema je paradižnik, ki najbolje uspeva na vedno istem mestu.

Nasvet za skico

Zaradi kolobarjenja si skice načrtov vrta vsako leto shranite in na podlagi lanske izrišite novo.

Sitni in prijazni sosedje v vrtu

Ne opisujemo vaše tegobe s sosedi, temveč govorimo o medsosedskih odnosih rastlin. Obstajajo skupine vrtnin, ki se med seboj spodbujajo pri rasti in rastline, ki si bodo šle na živce. V naravi vse deluje po principu ravnovesja in določene stare sorte rastlin odlično sobivajo že vrsto let.

Sajenje rastlin po principu dobrih in slabih sosedov izboljša rast, poskrbi za bogatenje hranil ter pomaga pri aktivnosti mikroorganizmov v zemlji. Hkrati tako preprečite nastanek bolezni in škodljivcev.

Slabi sosedje se med seboj upočasnjujejo ali celo onemogočajo rast. Čebula in korenček sta denimo odlična soseda, saj drug drugemu pomagata odganjati škodljivce.

Nasvet za skico

Pri novih gredicah, denimo v urbanih vrtičkih, kjer imate vsako leto svežo zemljo in substrat, gredico okvirno razdelite glede na družine rastlin, ki jih želite saditi in zgornjih dobrih in slabih sosedov.

Časovni razpored sajenja

Pri načrtovanju gredic je pomembno tudi, kako boste časovno uskladili sajenje. Saj veste, da je nemogoče in tudi napačno saditi vse rastline hkrati. Vedno prihaja do zamikov in ko je določena vrtnina že vzela svoj konec, po principu kolobarjenja posadite novo, če so tla še dovolj topla. V pomoč so vam lahko setveni koledarji, vsekakor pa je najbolje poslušati naravo. Zelenjava, kot je na primer paradižnik, bo najbolje obrodila v vročih mesecih, zato preračunajte, da bo pred poletjem sadika že odrasla.

Spodaj je okvirni časovni razpored sajenja in saditve za nekaj pogostih prebivalk gredic:

Februar: grah, bob, spomladanski česen.
Marec: solata, zelje, cvetača, brokoli, čebula.
April: peteršilj, korenček, blitva.
Začetek maja: zelenjadnice (paprika, paradižnik, bučke, itd).
Junij – julij: endivija, radič, zelje, brstični in listni ohrovt.
Avgust – oktober: motovilec, zimska solata, špinača, redkvica, radič, endivija.
November: motovilec, grah, bob (področje, kjer ni zmrzali).
December in januar: delo iz vrta se preseli na okenske police. Vzgojite si mikro zelenjavo iz ekoloških semen (grah, korenček, blitva, por, čebula, špinača).

V praksi gre nekako takole: ko poberete čebulnice, lahko na gredico posadite radič, rukolo ali endivijo. Po zgodnji solati, krompirju in zelju posadite na vrt grah, stročji ali nizek fižol, rdečo peso, kolerabo, repo ali črno redkev.

Nasvet za skico

V okvirčke za vsako rastlino dopišite tudi predviden datum sejanja oziroma saditve.

Lahko ste tudi pogumni in dopišite okviren datum, kdaj bo rastlina obrodila in katero rastlino boste posadili za njo, če bosta zemlja in vreme še dovolj topla.

Sadilna razdalja na vrtičku

Rastline za zdravo rast in razvijanje krepkih koreninic potrebujejo svoj prostor. Srkanje hranil iz prsti je onemogočeno, če so vrtnine posajene preveč na tesno.

Krompir, ki je posajen na 10 cm, se ne bo uspel debeliti in kakšna žalost je, če bi ves trud šel v nič, zgolj zato, da na koncu izkopljete krompirčke v velikosti češenj.

Dajte rastlinam prostor in jih ne posadite preveč na tesno. Spodaj je seznam razdalj med rastlinami, ki jih upoštevajte pri sajenju sadik.

Dimenzije so namenjene manjšim urbanim gredicam in so optimalne. Tisti srečneži, ki imate na voljo več prostora, lahko dimenzije razširite.

Paradižnik 40 cm
Jajčevci 35 cm
Por 15 cm
Špinača 15 cm
Radič 15 cm
Paprika 25 cm
Solata 15 cm
Korenček 15 cm
Kumare 30 cm
Bučke 50 cm
Grah 10 cm

Nasvet za risanje

No sedaj je končno napočil čas, da v okvirčke gredic proporcionalno narišete želene vrtnine.

Koristna popestritev na gredicah

Sedaj, ko ste določili, kaj in kako boste sadili, je čas še za dekoracijo. Glede na prostor, ki vam je ostal med vrstami rastlin, načrtujte še zelišča in cvetlice. Ti dve vrsti rastlin namreč igrata več kot zgolj okrasno vlogo na vrtičkih.

Dišeča zelišča, ki ščitijo zelenjavo

Zelišča so precej nezahtevna za vzgajanje. Potrebujejo le nekaj ur sonca in bogata hranila v zemlji, pa bodo uspevala kot nora! Če ste vrtičkarski začetnik, so zelišča kot nalašč za vzgojo. Med zelenjavne gredice jih je koristno saditi, ker iz njih izhlapevajo eterična olja, ki odganjajo škodljivce. Kar nekaj zelišč pa preprečuje tudi nastanek bolezni.

Kako vam lahko zelišča koristijo, če jih posadite med zelenjavo:

Bazilika odganja listne uši, onemogoča nastanek plesni in odganja muhe. Odlično se razume s plodovkami, kolerabo, repo in špinačo.
Šetraj odganja uši in je odličen sosed fižolu, solati in rdeči pesi.
Meta je krasna za poletne koktajle in tople čaje. Super se razume s korenčkom, krompirjem, zeljem, solato in bučkami.
Koper odganja uši in ga sadimo med korenček, brokoli, grah, zelje in rdečo peso.
Tudi kumina in janež odganjata uši. S cvetovi privabljata muhe, ki plenijo uši. Janež sadimo k čebuli, kumino pa med zelje, kumare in rdečo peso.

Cvetlice, ki niso le za okras

V naravi cvetlice rastejo povsod in tudi pravi ekološki in trajnostni vrtički so pisani. S cvetjem boste v vrt povabili opraševalce in sovražnike škodljivcev.

Za zelenjavne gredice se priporoča sajenje enoletnic, saj ne zavzamejo veliko prostora in imajo manjše koreninice, ki ne posegajo v rast zelenjadnic. Po gredicah razporedite višje cvetlice, ob robu pa manjše.

To so nezahtevne enoletnice:

Astra.
Ognjič.
Sporiš.
Naprstec.
Mak.
Kozmeja.

Zelo priljubljene so tudi sončnice. Te imajo malce večji koreninski sistem, zato bodite strateški pri sajenju.

Rastline so izbrane – kaj pa zdaj?

Na podlagi načrta, ki ste ga izrisali, boste zlahka določili, koliko materiala potrebujete. Glavni gradniki vsakega vrtička so, zemlja za vrt, organska gnojila za vrt ter zastirka za vrt.

Najprej ocenite, kakšno zemljo že imate. Za zunanje gredice vas zanima, kakšna je sestava obstoječe zemlje (zbita, ilovnata, glinena) in kakšen je njen pH. Vsekakor je potrebno vsako zemljo spomladi prekopati in ji dodati kakovostno zemljo za vrt in organsko gnojilo za vrt.

Kakovosten organski substrat je osnova

V kolikor pričenjate z urbanim vrtnarjenjem, boste rastline sadili direktno v substrat. Funkcija substrata je zadrževanje pomembne vlage in vode, hranil, zagotoviti mora zračne prostore za dihanje korenin in aktivnost mikroorganizmov.

Za zadrževanje vlage ter nevtralen pH, kakršnega potrebujejo zelenjadnice in rahlo sestavo zemlje je priporočljiva organska zemlja s kokosovimi vlakni. Ta zmanjša potrebo po zalivanju za kar 50%, njena sestava je rahla, kar rastlinam omogoča razvoj kakovostnega koreninskega sistema.

Oživljanje zemlje z organsko maso

Preden posadite rastline v zemljo, je tej treba dodati tudi organsko maso. To storite z dodajanjem uležanega gnoja ali bogatih organskih gnojil za vrt med prekopavanjem oziroma pred sajenjem. Pazite le, saj si ne želijo biti vse rastline enako pognojene. Na podlagi načrta vrta lahko točno presodite, katere dele gredic pognojiti dobro, katere malo in katerih sploh ne.

Za gnojenje zdravih in organskih vrtičkov uporabite zreli kompost, živalski gnoj iz ekoloških kmetij ali kakovostna organska gnojila. Ta bodo vnesla v zemljo vsa potrebna hranila, da bodo gredice bujno uspevale, aktivirali se bodo koristni mikroorganizmi, prst pa bo regenerirana

Nekaj koristnih nasvetov za gnojenje:

Čebulnice in stročnice ne marajo pognojenih tal, zato bodite pri gnojenju res “šparovni”.
Največ hranil potrebujejo kapusnice (zelje, brokoli, cvetača).
Takoj za kapusnicami so plodovke in korenovke. Te potrebujejo organsko gnojilo za plodovke z večjim delom kalija in manj dušika.
Solata je med srednjimi porabniki hranil, tako da jo gnojimo zmerno.

Zadnji korak je zastirka

Zastirka za vrt bo preprečila izhlapevanje vlage in gredice zaščitila pred mrazom. Hkrati se z zastirko preprečuje razraščanje nadležnega plevela. Učinek zastirke je odvisen od debeline nasuvanja. Debelejša, kot je plast, več vlage se bo zadrževalo v zemlji.

Določene rastline to obožujejo, spet druge malo manj.

Pri načrtovanju vrtička si označite, katere predele boste zaščitili z debelejšo plastjo zastirke. Na podlagi tega ocenite, koliko zastirke sploh potrebujete.

Plodovke, še posebej paradižnik, ima zelo rad vročino. Ko so rastline že večje in se zemlja dodobra ogreje, dodajte sloje zastirke, nekje od 5 – 10 cm na debelo. Izhlapevanje vode bo tako med poletno vročino zelo oteženo.

Kažipot do bujnih organskih vrtičkov

Nikakor se ne počutite, da morajo biti načrti perfektno dodelani in hkrati izražati vaše visoke artistične sposobnosti. Njihov glaven namen je, da so uporabni. Spomladi imate kar naenkrat kopico stvari, ki jih je potrebno postoriti hkrati. Z načrtovanjem vrta se boste še pred pomladjo lahko pripravili na ustvarjanje gredic. Takšnih kot ste si jih zamislili.

Konec koncev je lahko tudi načrtovanje vrta zabavno opravilo. V HomeOgarden spletni trgovini za vrt najdete praktično vse za vrt, kar lahko uporabite pri kreiranju svojih sanjskih vrtičkov. Med njimi najdete vse od zemelj iz kokosovih vlaken, bogatih vsestranskih gnojil in hranil, pa do ekoloških sadilnih vreč.