Sorte korenja

dejan|28 februarja, 2022| Nasveti

Domov » Nasveti » Sorte korenja

Korenček je ena izmed osnovnih in zelo uporabnih vrst zelenjave. Ali veste, da so poleg oranžnega in rumenega korenčka sedaj na voljo sorte z belim, rdečim ali celo vijoličnim korenom?

Ker ljudje jemo tudi z očmi, je njihova pisana paleta mavričnih tonov krasna paša za naše oči, ki se tako nahranijo še pred našim želodčkom.

Izvor barv korenja

Različne barve izvirajo iz različnih delov sveta. Vijoličen korenček prihaja iz Turčije in Bližnjega vzhoda. Rdeč izvira iz Kitajske in Indije. Rumen korenček prihaja iz Bližnjega vzhoda. A vsako leto proizvajalci presenetijo s kakim novim odtenkom barve.

Posamično ali v mešanicah raznobarvnih kompletov so trenutno v uporabi naslednje sorte semen: vijolična ‘Purple Haze’ in ‘Purple Dragon’, rumena ‘Yellowstone’ in ‘Solar Yellow’, oranžna ‘Ramosa’ in ‘Nantes’, rdeča ‘Red Samurai’ in ‘Atomic Red’ in bela ‘Belgian White’.

Zdravilni učinki korenčka

Poleg pisanih barv, ki hranijo naše čakre, ima korenček tudi vrsto zdravilnih učinkov na naše telo. Je pomemben vir antioksidanta beta karotena, ki se v telesu po potrebi pretvarja v vitamin A. Antioksidanti pa so pomembno naravno orožje proti raku, utrujenosti in staranju.

Poznamo rek, ki pravi, da če ješ korenček, boš kakor zajec videl tudi ponoči. No, ponoči sicer ne bomo videli, četudi bi jedli samo korenček, a slednji vseeno izboljšuje vid in ten kože, pa tudi znižuje krvni tlak. Vpliva na procese v črevesju in je odličen za odvajanje vode, zato pomaga pri ledvičnih boleznih. Vsebuje tudi kalij, železo in vitamine K, B6 in B7.

Vzgoja korenja

Korenček najbolje uspeva na toplih, sončnih legah, v bolj peščenih tleh, ki so rahla. V njih se razvije lep, dolg koren. Zato morajo biti tla rahla, kar dosežemo pri osnovni obdelavi tal tudi z dodajanjem organske zemlje iz kokosovih vlaken.

Takrat se prepričajmo, da v tleh ni strun ali voluharja, kajti slednji imajo korenček zelo radi. Za zaščito pred strunami uporabimo Strune STOP, pred voluharjem pa Voluhar STOP. Zadostna mora biti tudi založenost s hranili, zato vdelajmo v tla dobro preperel domač kompost ali dodajmo kompostirano gnojilo Organic ECO ali organsko gnojilo Organski vrt.

Najbolje je sejati v vrste, ki so med seboj oddaljene približno 25 cm. Ker je seme dokaj drobno, ga posejemo bolj gosto in pozneje razredčimo, da je med posameznimi rastlinami okoli 8 cm prostora. Seme kali počasi – 14 do 21 dni. Sejemo ga, ko so tla dovolj topla. Za označitev ga lahko sejemo skupaj z redkvico ali solato, ki hitro vznikneta in njune pridelke tudi hitro poberemo z vrta, da ne ovirajo rasti korenčka. Če dodamo seme kopra, pa ta vpliva na boljšo kaljivost korenčka.

Dobra korenčkova soseda je čebula, saj drug drugemu odganjata škodljive muhe. Po vzniku je njegova oskrba enostavna. Previdno okopavamo, redno plevemo in pazimo na pojav škodljivcev in bolezni, da lahko še pravočasno ukrepamo. Ker korenček gojimo na sončnih legah, v poletnih dneh poskrbimo za zastirko. Da zadržimo vlago, ohranjamo tla rahla in preprečimo rast plevela. Včasih se nam pri izkopavanju pridelka pokažejo zanimivi in duhovito razrasli korenčki, ki poleg barv še dodatno z obliko poživijo naše vrtnarjenje. Deformirane oblike korenčkov se razvijejo v tleh, kjer je več kamnov ali niso dovolj rahla, lahko pa nastanejo zato, ker smo jih poškodovali med rastjo pri oskrbi ali zaradi nihanja vlažnosti v tleh.

Uporaba mavričnih korenčkov

Iz korenčka dobimo največ koristnih snovi, če ga uživamo svežega. Naravno sladek in hrustljav je odličen pomočen v različne omake, nariban v solati, iz njega pa lahko naredimo tudi svež korenčkov sok s kombinacijo jabolk in zelene. Odličen je za v juho, omake ali korenčkov pire, toda s kuhanjem izgubimo kar do 75 % beta karotena.

Za najboljši učinek beta karotena si pripravimo korenček z maščobami. Pa dober tek!