Ali veste, kaj pomeni beseda substrat? Začnimo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti. V knjižnem jeziku pomeni podlago oziroma osnovo. Tukaj nastane zagata tudi pri tistih malo bolj izkušenih vrtnarjih, saj podlaga v vrtičarskem jeziku ponavadi pomeni zemljo, kajne?
Da se ne ukvarjamo preveč s pomeni, substrat je človeško narejena umetna zemljina. V osnovi je mešanica, ki vsebuje organske in anorganske komponente in je intenzivnejša od zemlje, ki ima bolj osnovno sestavo. Substrat je običajno prilagojen določeni vrsti kulture rastline in ji tako zagotavlja kar najboljše pogoje za zdravo, bujno in cvetočo rast.
Uporaba substrata se priporoča, kjer je zemlja osiromašena hranil, zbita ter ima malo humusa. Takšna zemlja ni primerna za izdelavo novih gredic in potrebuje poživilo. Substrat ne deluje kot zemlja. Je namreč njen nadomestek, vendar zgolj, če je organski in kakovostne izdelave. Pogosto se uporablja za sajenje v visoke grede ali sadilne vreče, saj z izbiro ustreznega substrata nudimo kar najboljše pogoje za cvetoče rožice in sočno zelenjavo.
Substrat igra pomembno funkcijo na vašem vrtu
Le kratek sprehod po trgovinah in vrtnih centrih bo dovolj, da boste popolnoma zmedeni in prevzeti nad ponudbo. Substratov je na tržišču trenutno ogromno! Izbira tistega pravega pa je vse prej kot enostavna. O posebnostih in sestavinah na katere morate biti pozorni, bomo govorili kasneje. Najprej si oglejmo katerim zahtevam mora substrat, ki ga boste izbrali, ustrezati.
- Pomembna je njegova sposobnost zadrževanja razpoložljive vode.
- Prav tako je enako pomembna sposobnost zadževanja razpoložljivih hranil.
- Zagotoviti mora ustrezne zračne prostore za dihanje korenin.
- Rastlini mora zagotoviti sidrišče, da lahko raste močno in stabilno.
- Vsebovati mora gosto naseljene mikroorganizme.
- Substrat ne sme vse vsebovati patogenih sestavin, škodljivcev ali pleveli.
- Vsekakor ne sme škoditi okolju ter ljudem, kot posledica uživanja plodov rastlin, ki rastejo na substratu.
Težave s substratom se lahko pokažejo z zamikom
Rastline bodo hitro pokazale svoje nestrinjanje z nekakovostnim substratom, ki ima malo aktivnih in hranljivih komponent, neprimerno pH-vrednost ali napačno strukturo. Umetna gnojila, ki so pogosto zmešana v cenene substrate, bodo vašim rastlinam na dolgi rok bolj škodila kot koristila. Saj veste, da ustvarijo efekt BUM, rastline na hitro zrastejo, zaradi previsokih vrednosti dušika pa niso sposobne absorbirati drugih hranil iz tal in tako tudi hitro omagajo. Zaradi prehitre rasti pa imajo tanko stebelno steno in so tako še posebej mamljive za škodljivce.
Nekakovostni substrati, ki so mokri, bodo zadušili koreninski sistem. Na drugi strani pa suhi substrati, ki ne zadržujejo dovolj vode dehidrirajo rastline. Substrat mora vsebovati drobne delce snovi, saj lahko večji delci poškodujejo koreninski sistem, ko se razrašča. Substrata torej ne gre izbrati na vrat na nos.
Pozor, težke kovine v tleh!
Pri izbiri substrata v vsej tej poplavi mešanic je potrebna previdnost. Predvsem je vprašljiv izvor sestavin ter njihova oporečnost. V nižje cenovnih substratih je pogosto manjša vsebnost hranil in koristnih mikroorganizmih, predvsem problematičen pa je delež težkih kovin. V Sloveniji sicer imamo zakonodajo, ki omejuje delež težkih kovin v tleh, nimamo pa ustreznega nadzora nad izdelki, ki se pojavljajo na tržišču.
Zato je pomembno, da izberete substrat, ki vsebuje organske sestavine in je proizveden lokalno. Zaradi aktivnih snovi v substratu bi lahko daljše razdalje in daljši čas skladiščenja povzročili poslabšanje kakovosti. Pogosto najdemo substrate, kot proizvod čiščenja odpadnih voda in mulja ali pa kot mešanico različnih industrijskih odpadkov. Ne le, da vsebujejo človeku škodljive snovi (težke kovine, mikroplastiko, sol in druge kemikalije), tudi njihova struktura je krhka in se bo hitro posedla.
Pri cvetličnih gredah ta problematika mogoče ni tako pereča. Povsem druga zgodba je pri vrtičkih, kjer se odločite saditi sadje, zelenjavo in zelišča. Zelenjavne rastline imajo veliko večjo sposobnost vsrkavanja snovi iz tal. Kaj se torej zgodi, ko so v tleh težke kovine? Takšne snovi zaradi toka hranil v rastlini končajo v listih. Zato je listnata zelenjava še posebej problematična za uživanje, ko rastlina raste v vprašljivih substratih. Verjetno si nihče ne želi sklede zelene solate z dodatkom težkih kovin in mikroplastike, kajne?
Za pridelovanje zelenjave kupim kakovosten substrat, pri cvetličnih gredicah pa je vseeno, kam jih posadim? Napaka.
Če ste kolikor toliko okoljsko ozaveščeni, pomislite kam zavržete substrat, ki je poln nevarnih snovi, ko vam po enem letu odsluži? Vsekakor ni trajnostno, da ga zaženete v smeti. A žal je to edina varna možnost za okolje. Tudi za cvetoče rastline je bolje izbrati organski substrat, ki je brez težkih kovin.
Kakšen substrat je najbolj idealen za rožice in zelenjavo?
Pri HomeOgarden smo naveličani substratov, ki prihajajo iz vprašljivih virov in rastlinam ter okolju doprinesejo bore malo aktivnih organskih snovi. Prepričani smo, da lahko na povsem enostaven in okolju prijazen način tudi sami naredimo substrat ob katerem bo na vašem vrtičku kar buhtelo od zelenja. Ena izmed takšnih rešitev so tudi naši substrati, ki so pridobljeni čisto organsko in narejeni lokalno.
Osnovni pogoji, ki jih mora dober substrat zagotoviti:
- Struktura: sestavni deli morajo držati skupaj, tako da držijo skupaj koreninski sistem, so v oporo rastlini in je prisotnega čim manj posedanja.
- Delež aktivnih komponent: čim več koristnih mikroorganizmov. Ena izmed takih je denimo mikoriza, ki jo je izredno priporočljivo dodati substratu.
- Hranljive snovi: brez umetnih gnojil, ki zasičijo rastline in čim več organskih, kot je na primer leonardit in ponovno – mikorizne glive.
- Hranljive snovi: brez umetnih gnojil, ki zasičijo rastline in čim več organskih, kot je na primer leonardit in ponovno – mikorizne glive.
- Delež težkih kovin: ta delež mora biti minimalen oziroma ničen.
- PH-vrednost: za večino rastlin je priporočljiva nevtralna kislost zemlje, torej nekje med 6 in 7.
Izberite med 100% naravnimi substrati za vrt in rože:
Pogoji pa niso vedno enaki. Kot že vemo, različne vrste rastlin potrebuje različno sestavo tal in hranljivih sestavin, da bodo lahko uspevale. Pomembno je, da izberemo pravilno substratno mešanico, ki bo kar najbolje ustrezala vrsti rastline, njene sestavine pa naj bodo kakovostne.
4 sestavine, primerne za substrat, za katere še niste slišali
Najpogostejša sestavina substratov, ki so trenutno na voljo, je šota. Ta ima sama po sebi veliko odličnih koristi, predvsem pa se dobro obnese pri zadrževanju vode. Izvira iz severnih držav, ki so izjemno bogate s šotišči. Manj kakovostni substrati vsebujejo več bele šote, medtem ko je črna šota prisotna pri dražjih in kakovostnejših substratih. Težava pri šotiščih je v tem, da se pogosto nahajajo blizu industrijskih središč, to pa pomeni večje količine težkih kovin tudi v šoti.
Raje kot po šoti torej posezite po nekonvencionalnih sestavinah za substrate, ki so naravno pridobljene in izjemno bogate s hranili ter drugimi koristnimi snovmi.
#1 Izjemno rodovitna osnova s kokosovimi vlakni
Kokosova vlakna so stranski proizvod kokosa, ki raste v suhem okolju, torej ne vsebuje nobenih bolezenskih organizmov. Odlično zadržuje vlago, celo bolje kot šota in kompost. Izboljša zračnost in strukturo tal. Poleg vsega pa gre za biorazgradljiv material, ki ne vsebuje nobenih težkih kovin in drugih patogenov.
#2 Bogata vulkanska kamnina perlit
Perlit je izjemno učinkovit pri izboljšanju sestave zemlje. Zagotovi ji odlično drenažo, saj ima porozno površino, ki zadržuje vodo in hranila. Hkrati pa odvečno vodo spusti naprej in s tem preprečuje gnitje korenin. Perlit izboljša tudi zračnost prsti. Veste, da rastlina kar 98% kisika prejme iz korenin? Rahla in zračno prepustna zemlja je zato ključnega pomena.
#3 Organski humus
Organski humus je pomemben vir organske mase, ki ohranja vrtičke rodovitne vsako sezono in pospešuje rast rastlin. Humus deluje kot lepilo pri strukturi tal, še posebej tam, kjer je zemlja peščena in hkrati izboljša njeno zračnost. Na humus se vežejo dragocena hranila in druge sestavine, ki jih rastline potrebujejo za svojo bujno rast. Humus se skozi čas razgradi v hranila za rastline in se pogosto tudi spira v nižje sloje, zato ga je potrebno pred vsako vrtičkarsko sezono dodati.
#4 Humus aktivator
Humus aktivator deluje kot spodbujevalec koristnih mikroorganizmov. Organski vrtički morajo imeti v podzemlju pravo veselico mikrobov. Ti se prehranjujejo s humusom in ustvarjajo zemljo rodovitno. Aktivator trajnostno in organsko regenerira prst. To je pomembno, saj se po rastni sezoni zemlja popolnoma iztroši in jo je pred ponovno setvijo potrebno obuditi.
HomeOgarden, slovenski substrati za bujne vrtičke
Počaščeni smo, da lahko razveseljujemo vrtnarje, ki si želijo za svoje vrtove le najboljše. Naše poslanstvo so produkti, ustvarjeni ekološko, lokalno in trajnostno. Zgolj tako lahko ohranimo okolje živo in naše pridelke zdrave. Težke kovine in mikroplastika so pereč okoljski problem, ki vpliva tako na rastline in živali, kot tudi na naše zdravje. Z izbiro organskih in biorazgradljivih produktov za vrtove pripomorete k zaščiti našega dragocenega planeta.
V naši spletni trgovini najdete kar nekaj izdelkov, ki jih lahko uporabite kot hranljiv substrat. Nekateri so že povsem pripravljeni na uporabo, kot je na primer Substratica, ki je na voljo v 20 in 45 l pakiranju. Ostali pa vam bodo v pomoč, če se boste izdelovanja substrata pogumno lotili kar sami.
Zemlje iz kokosovih vlaken:
* E-poštni naslov je obvezen podatek. S prijavo na vrtnarske novičke se strinjam, da poznam svoje pravice v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
** Na vpisan elektronski naslov smo vam poslali povezavo za potrditev vaše prijave in kodo kupona za enkratni 10 % popust. S potrditvijo prijave boste potrdili, da je to vaš e-poštni naslov.
Morda vas zanima tudi
8 razlogov, zakaj vrtnariti s kokosovimi vlakni
Ste že slišali za zemljo iz kokosovih vlaken? Vse se namreč začne in konča pri kakovostni zemlji. Vsak vrtičkar ve, da je od kakovosti zemlje odvisna lepota rož, bujnost pridelane zelenjave in sočnost poletnih paradižnikov. Morda ste ob prvem stiku z zemljo storili enako, kot se to pač počne – odšli ste v bližnjo prodajalno in kupili težke vreče zemlje, ki ste jih komaj prinesli do avtomobila.
Ali ste že preizkusili kokosova vlakna na lastnem vrtu?
Kokosova vlakna pridobivamo iz notranjosti kokosovih lupin in predstavljajo naraven stranski produkt obdelave kokosa. Groba močnejša vlakna se že vrsto let uporabljajo za izdelavo vrvi, gradbenih elementov, žimnic …
Z zastirko nad plevel in sušo
Zastirka iz kokosa je najboljši vrtnarski pripomoček, s katerim se boste spopadli s plevelom in sušo. nad plevel in sušo. Preverite, zakaj je zastirka tako priljubljena med modernimi vrtnarji.
Kako izbrati substrat, primeren za vzgojo rož in zelenjave?
Kako izbrati substrat, primeren za vzgojo rož in zelenjave Upoštevajoč osnovne pogoje, ki jih mora dober substrat zadovoljiti, na prvem mestu ocenimo strukturo, potem delež
Druge kategorije izdelkov za vrt:
