Gnojilo za solato

dejan|5 marca, 2021| Nasveti

Domov » Nasveti » Gnojilo za solato

Solata je ena izmed lažjih zelenjadnic za vzgojo in je tudi ena najhitreje zrelih takoj za redkvicami in manjšo repo. Solata za vzgojo ne potrebuje velikih količin gnojila za solato. Lahko celo poskusite sami, tako da nekaj glav solate pustite negnojenih in videli boste razliko.

Gnojenje solate

Pred sajenjem solate priporočamo, da opravite osnovno gnojenje tal. Tako so tla odlično pripravljena za solato in vsebujejo vsa rastlinska hranila, ki so pomembna za rast. Za osnovno gnojenje je idealen gnojilo za vrt. Gnojilo za solato vsebuje organski material, iz katerega se hranila počasi sproščajo v vrtno zemljo. Tako vam solate nekaj časa ni potrebno dognojevati.

Dušik (N) je ključna sestavina za klorofil, ki absorbira sončno svetlobo in proizvaja sladkor, ki ga uporabljajo rastline. Z drugimi besedami, dušik je nujen za zelene liste.

Fosfor (P) je potreben za novo rast, razvoj korenin in zrelost solate.

In za splošno zdravje rastlin organske ali hidroponske solate je potreben kalij (K). Poleg teh hranil solata potrebuje tudi malo magnezija, kalcija, železa, cinka, bora in mangana.

Kaj pričakovati po uporabi gnojila za solato?

Na pridelek in rast solate v veliki meri vpliva vrsta uporabljenega gnojila.
Po uporabi ustreznega gnojila za solato pričakujte visok pridelek solate boljše kakovosti v primerjavi z negnojenim pridelkom.
Sama solata običajno hitro raste, po uporabi ustreznega gnojila pa bo rast hitrejša.

Organsko gnojilo v peletih

Včasih, ko še ni bilo industrije, so bila vsa naravna gnojila v razsutem stanju. Ko je vrtičkar ali kmet pognojil vrtna tla, je moral po končanem delu očistiti avtomobilsko prikolico ali trosilnik za gnoj. Ker je svet postal zelo napreden, so se strokovnjaki za vrt zamislili in ustvarili organsko gnojilo v peletah. Peletirano gnojilo za vrt lahko uporabite udobno in v vsakem vremenu (veter, vročina), trosite ga lahko ročno ali z trosilniki.

Prednosti peletiranih gnojil za gnojenje solate:

So okolju prijazna.
Pri pridelavi organskih gnojil se porabi veliko manj energije kot pri mineralnih gnojilih.
Pri proizvodnji organskega gnojila ni izkoriščanja fosilnih nahajališč in dolgih transportnih poti, saj se organski odpadki kopičijo povsod, kjer ljudje živijo (ločevanje bioloških odpadkov).
Aktivirajo nastanek humusa.
Zvišujejo aktivnosti koristnih mikroorganizmov.
Nimajo neprijetnega vonja.

Tekoča organska gnojila

Tekoča gnojila se najpogosteje uporabljajo za gnojenje oziroma dognojevanje vseh vrst rastlin v vrtu, na balkonu ali v stanovanju. Lep primer uporabe je, ko si ustvarite domači vrt v sadilne vreče. Tudi visoke grede so primeren prostor, kjer lahko dodajate gnojila na enostaven način.

Ker ne zavzemajo veliko prostora so enostavna za shranjevanje in še bolj enostavna za uporabo. Organska gnojila zmešamo v razmerju, ki je navedeno na embalaži in rastline dobro zalijemo.

Rastlin nikdar ne zalivajte, ko je zemljišče suho. Pred zalivanjem z gnojilom vedno poskrbite da bo zemlja za vrt vlažna. Tekoča gnojila lahko uporabljate tudi foliarno, vendar svetujemo, da prilagodite koncentracijo pripravka, da ne pride do ožigov na listih.

Prednosti tekočih organskih gnojil za gnojenje solate?

Enostavna uporaba.
Delujejo že v 24 urah in omogočajo takojšnje ukrepanje.
Spodbujajo delovanje mikroorganizmov in rodovitnost tal.
Ne zakisajo zemljišča.
Ne izločajo soli in ne ustvarijo skorje na vrhu zemlje.

Adijo, umetna solata iz trgovin

Solata je listnata zelenjava, ki je še posebej dovzetna za srkanje težkih kovin in kemikalij iz zemlje.

Te se udobno namestijo v listih, ki jih na koncu pohrustate v sveži solatnih skledi dobrot.

Kupljena solata je vzgojena iz gensko spremenjenih semen, ki praktično ne vidijo zemlje. S pomočjo kapalnega hidroponičnega sistema, je v plastičnih rastlinjakih vsaki rastlini posebej dostavljena kupica umetnih gnojil in agresivnih pesticidov. Pa dober tek!

Preden se poglobimo v raziskovanje te nežne zelenjadnice, je treba poudariti, da je edini način vzgoje zdrave solate v organskem vrtu. Za pridelavo solate izberite le eko semena ali jih vzgojite kar sami. Zemljo pripravite z organskimi substrati in jo pognojite z naravnimi gnojili.

Pri solati ne drži pregovor, da česar ne veš, ne boli; saj se škodljive kemikalije skozi leta odlagajo v našem telesu in so razlog za cel kup bolezni. Zakaj bi kupovali umetno vzgojeno solato, ko pa je tako enostavno in hitro vzgojiti domačo?

Trik gnojilo za solato

Redno okopavanje, gnojenje s tekočimi organskimi gnojili in odstranjevanje plevela so zelo pomembni pri negi solate.

Ob pravilni uporabi gnojil imate lahko zdrav pridelek solate.

Organska gnojila primerna za gnojenje solate

Tekoče organsko gnojilo za dognojevanje solate.

Trik gnojilo za solato

Solate nikdar ne zalivajte z tekočimi gnojili, ko je zemljišče suho. Pred zalivanjem z gnojilom vedno poskrbite da bo zemlja za vrt vlažna.

Vzgoja solate je simpl kot pasulj

Solata je sila preprosta za vzgojo. Ne potrebuje veliko gnojil in gojite jo lahko najdlje časa od vseh vrtnin, tudi pozimi. Solatne semenke namreč kalijo, ko temperatura zraste že nad 5 °C. Idealna temperatura za zdravo uspevanje je sicer okoli 15 – 20 °C, vendar obstajajo tudi vrste, ki se počutijo dobro tako sredi poletja, kot v hladnejših mesecih.

Ste vedeli, da obstajajo tudi avtohtone slovenske vrste solat? Nič čudnega, da je to ena izmed najstarejših povrtnin na slovenskih vrtičkih!

Zastirka

Kot pri vsem na vrtu tudi solati koristi dobra plast zastirke. Okoli solate položite dva do tri centimetre plasti organske zastirke, kot so zastirka za vrt zastirka za vrt, lesni sekanci, slama, listje ali pokošena trava, pri čemer pazite, da okoli rastline pustite malo prostora, da preprečite gnitje. Ta plast zastirke bo pomagala zadrževati vlago, ohranjala hladno zemljo, zmanjšala količino pletja, ki ga morate opraviti, in ohranila solato čisto, saj bo preprečila, da bi zemlja pri zalivanju

Kot pri vsem na vrtu tudi solati koristi dobra plast zastirke. Okoli solate položite dva do tri centimetre plasti organske zastirke, kot so, lesni sekanci, slama, listi ali pokošena trava, pri čemer pazite, da okoli rastline pustite malo prostora, da preprečite gnitje. Ta plast zastirke bo pomagala zadrževati vlago, ohranjala hladno zemljo, zmanjšala količino pletja, ki ga morate opraviti, in ohranila solato čisto, saj bo preprečila, da bi zemlja pri zalivanju škropila po listih.

Solata vzgoja. Semena ali sadike?

Solato lahko sadite na dva načina. Če ste sveži solatničarji, predlagamo, da stestirajte oba in boste videli, kateri vam je ljubši. Za vse ljubitelje mlade solate ni tako pomembno, kako je ta posejana, zato se boste verjetno poslužili prvega načina. Solate, ki razvijejo štruce, pa potrebujejo več prostora, zato je potrebno bolj strateško ustvarjanje solatnih gredic, ki je opisan v drugem način.

Svobodnjaški način sejanja solate

Zavojček z EKO semeni prosto po Prešernu potresete po ravni in zrahljani zemlji, dobro zalijete in vaše delo se je končalo. Semen namreč ni treba vkopavati in jih lahko posejete kar direktno na pripravljen substrat. Odvisno od naravnih pogojev (temperatura, sonce, hranila v substratu), boste čez dober teden že opazili kalčke. Pomanjkljivost načina je, da boste naenkrat imeli ogromno solate. Posajena solata bo zrastla na gosto in potrebno jo bo redno prebirati, drugače bo zavzela monopol nad drugo zelenjavo in šla v cvet. Rešitev je, da se poslužite drugega načina ali enostavno posejete solato na manjši predel gredic, v sadilne vreče ali visoke grede.

Strateška vzgoja solate s sadikami

Drugi način je po domače rečeno “flancanje” solate. To pomeni, da boste na gredico posadili sadiko. Bio semena raztresite v večjo posodo ali sadilno vrečo. To lahko brez težav storite v stanovanju, saj bodo semena na toplem prej vzklila. Ko solatka zraste, izberite le tiste najlepše, največje in jih presadite v ločene lončke ali sadilne kartone – jajčna embalaža je denimo super rešitev. Ko so sadike že dovolj velike (imajo recimo 5 listkov), so pripravljene za presaditev na zunanje gredice.

Posadite jih v vrsto z razmikom. Za izdelovanje glav boste potrebovali tudi do 30 cm razmika. Seveda prilagodite razmerje glede na prostor, ki ga imate. Za solatni vrt na balkonu zmanjšajte razdaljo.

Kdaj je primeren čas za sejanje solate?

Sadike vzgojite že februarja, v topli notranjosti stanovanja. Na gredice pa jih preselite v marcu. Sajenje semen ali sadik ponovite 1x – 2x na mesec. Tako boste ves čas imeli svežo solato, v različnih stadijih rasti. Semena solate izjemno hitro vzkalijo, nekje po dveh tednih bi že morala pokukati na plano. Solato lahko sadite vse od februarja pa do oktobra, le pazljivo pri izbiri sort.

Solata ima rada zmerno temperaturo. Poleti jo je treba zalivati in po možnosti zaščititi pred direktnim soncem. Najlažje jo je posaditi v družbo malce večjih zelenjavnic (odlično se razume s plodovkami), ki ji bodo nudile senco.

Zimske solate posejete jeseni, ko je večina vaših gredic že praznih. Zimska solata potrebuje malce več gnojil, saj bo tako najlažje odporna na stres hladnejših temperatur.

Zrela semena pri solati, samo veter še zapihlja in jih ponese v svet.

Solata pognojena z organskimi gnojili.

10 zapovedi pri vzgoji solate

Solatnice so nežne in skromne vrtnine za vzgojo. So idealne za začetnike organskega vrtičkanja. Res je, da se na vrtu zaradi njih ne bo treba posluževati posebnih čarovniških ritualov, a vseeno zahtevajo določeno skrb. Tukaj je 10 pričakovanj, ki jih od vas zahteva solata. Nič se ne bojte, solatka nima visokih pričakovanj.
Solate obožujejo rahla in vlažna tla. Za maksimalno udobje priporočamo uporabo substrata s kokosovimi vlakni, ki ga narahlo vmešate v zgornjo plast zemlje ali posadite solato direktno vanj.
Za zdravo uspevanje tla ne smejo biti preveč pognojena. Je pa potrebno vsako sezono zemlji dodati organsko maso. To storite s kompostom ali kakovostnimi organskimi gnojili.
Solata vam bom sama povedala, kdaj je željna. Listi, ki se vihajo, pomenijo, da je potrebno zalivanje. Solato lahko zalivate kadarkoli, tudi v najhujši vročini. Solatne korenine dosežejo le 4 cm globoko, zato jo je potrebno zalivati pogosteje.
Izhlapevanje vlage v vročih in sušnih mesecih preprečite tako, da tla med solatnimi glavami prekrijete z organsko zastirko s kokosovimi lomljenci.
Solata se zelo slabo razume s peteršiljem, zato je ne sadite v njegovo bližino.
Njeni dobri sosedje so čebula, drobnjak, por, blitva, repa, zelje, korenček, zelena, meta, ohrovt, jagode, pastinak, sladki krompirček, špinača, beluši in črna redkev.
Največji škodljivci solate so polži. Znebite se jih tako, da okoli solatne gredice posujete zastirko s kokosovimi lomljenci.
Gnitje solate pogosto povzročijo koreninske uši. Pojav uši sprožijo preveč pognojena tla, zato previdno z gnojili. Solate nikar ne špricajte s herbicidi ali pesticidi, uporabite raje naravno zaščito za krepitev rastlin in raziščite razloge, zakaj so se uši sploh pojavile.
Semena solat ne zdržijo ravno dolgo, zato je pametno vsako sezono kupiti nova, oziroma vsako leto pobrati sveža semena.
Glavnate solate režete, rozetaste solate pa raje obtrgavajte. Držite se pravila, da pustite vsaj tretjino listov, čeprav se je včasih težko zadržati.

Solate, ki so najraje vzgajamo na slovenskih vrtičkih

Slovenci smo malce posebni, kar se tiče pridelovanja solat. Solate vseh vrst se pogosto poseje vsepoprek, počaka da malce zraste in se jo nato poje kot berivko – zgodnjo spomladansko mlado solato. Verjetno se tudi vi strinjate z zmagoslavno kombinacijo mlade solate s kuhanimi jajčki?

Čeprav nismo izbirčni glede vrste solat, jih je nekaj izjemno priljubljenih pri slovenskih vrtičkarjih. V osnovi se solate po strukturi listov delijo na mehkolistnate in krhkolistnate, glede rasti pa na glavnate in rozetaste. Rozetaste ne naredijo glav, temveč rastejo v obliki rozete, torej imajo liste obrnjene navzven.

Glavnate sorte solat

Kot že ime pove, solate oblikujejo čvrste in kompaktne glave. Načeloma so nezahtevne za pridelavo. Najbolj znane vrste glavnatih solat so:

Ljubljanska ledenka (po domače “leda”) je slastna krhkolistnata solata, ki dobro prenaša vročino in ne zacveti tako hitro. Je slovenska avtohtona sorta solate.
Posavka je zimska, prav tako krhkolistnata solata. Primerna je za sajenje od septembra do oktobra, uspeva tudi pozimi, če jo dobro zaščitite pred zmrzaljo.
Majska kraljica je čudovita mehkolistnata solata, ki jo lahko posadite zgodaj spomladi. Odlično se obnese na sončnih predelih, denimo med plodovkami in obožuje vlažna tla, obogatena s hranili.
Bistra je prav tako slovenska avtohtona sorta solate. Odlično prezimi in oblikuje krepko glavo. Je krholistnata solata z valovitim in rdečkastim robom.

Rozetaste solate

So primerne za vzgojo čez celo leto – odvisno od sorte. Ponavadi imajo nakodran rob in so svetlo zelene barve. Rozetaste so še posebej magične, če jih pojeste kot berivko.

Hrastolistna potrebuje sončno lego, bogata ter vlažna tla. Je rdečkaste barve in ima izjemno svež okus. Lahko jo jemo kot berivko ali pustimo, da oblikuje večje liste. Ugaja ji malce več prostora, saj bo tako počasneje zacvetela.
Gentile (Gentilena, Gentila) solata je postala tako popularna, da se jo uporablja kot sinonim za rozetaste solate. Ima izredno valovit rob, je polnega okusa in še odlično prenaša temperaturni stres. Najbolj poznana Gentile solata je Kristalka.

Sklede polne zdrave in hrustljave solate

Solata je dragocen vir vitaminov, mineralov in antioksidantov. Zaradi lahkega dostopa je postala precej razvrednotena. Še posebej, ko se na tržišču pojavljajo poceni solatne glave iz Španije in Italije, ki so napolnjene z umetnimi poživili, prepojene s pesticidi, njihova hranilna vrednost pa vprašljivo visi na nitki.

Vse v zvezi s solato je lahkotno, njena vzgoja, oskrbovanje in še njen okus. Nobene potrebe ni, da bi si oteževali življenje in kupovali solato, ki je prepotovala toliko kilometrov, ko pa jo lahko brez težav vzgojite tudi na balkonu.

Potrebujete le kakovostno bio seme, sadilno vrečo iz filca, super substrat in bogata hranila. Z občasnim zalivanjem bo solata kar ponorela od veselja, vi pa boste vselej imeli na dosegu roke to kraljico vrtička.