ZGODBA O ORGANSKEM PARADIŽNIKU

2.-DEL

Obljubila sem vam, da bomo zgodbo o organskem paradižniku kmalu nadaljevali…

Na vrtu bo dobro uspevala sadika, ki ima dobro razvit koreninski sistem. Ko sadike presajam, izkopljem kar globoko luknjo (odvisno od velikosti sadike), na dno dam pest zrelega komposta ali organskega gnojila, premešam z zemljo ter nato rastlinico kar visoko zasujem (10 cm pod prvimi listi). Lahko ga sadiš tudi malo postrani, saj rastlini tako omogočiš boljše ukoreninjenje, vendar pazi, da rastlinice pri tem ne polomiš.

Paradižnik je glede vode kar zahtevna rastlina, zato ga vedno, ko ga presadim na prosto, zalijem in obdam z zastirko iz slame. Ta bo držala vlago, ščitila rastlino pred pleveli in plesnijo ter rahljala zemljo. V času njegove rasti ga spomladi in zgodaj poleti enkrat do dvakrat pognojim s pripravkom iz kopriv in gabeza in/ali z organskim gnojilom za plodovke, ter mu tako omogočim, da okrepi svoj imunski sistem in razvije zdrave in okusne plodove. Če je veliko dežja, ga škropim s preslico, mešanico mleka in vode ali z organskim pripravkom, kar mi je v tistem trenutku pač pri roki.

In potem čakam… In čakam… In hodim na vrt vsak dan gledat, kdaj bodo plodovi zreli za obiranje. Seveda je njihov razvoj odvisen od vremena in sorte, ki smo jo izbrali, vedno pa me prvi paradižnik v letu spravi v tisto najbolj iskreno otroško veselje. Paradižnike obiram, ko so plodovi popolnoma zreli, saj zeleni paradižniki vsebujejo alkaloid solanin, ki je v večjih količinah človeku lahko škodljiv. Pazim, da obiram ob suhih dneh, ko rastline niso vlažne in pazim, da ne poškodujem stebla, saj bi paradižnik s tem izpostavila napadu plesni (plesni in gljive obožujejo vlago).

Veliko vrtičkarjev paradižnik pokriva, da ga zaščiti pred dežjem, pri meni se to ni obneslo, saj nimam optimalnih pogojev za to. Nimam namreč namakalnega sistema in poleti nisem bila dnevno na vrtu, pod polivinilom pa mu je bilo prevroče. Tako je bil tisto leto pridelek manjši, od takrat naprej pa moj paradižnik nikoli ni pokrit, pridelek pa je odličen. Tisti, ki pa imajo možnost in so njihovi paradižniki pokriti ali rastejo v rastlinjaku, pa so mi poročali o tem, da so paradižnike lahko obirali še novembra. Kaj lepšega! 🙂

Tako kot pokrivanje, je tudi trganje zalistnikov (zalistnik je mala vejica, ki začne poganjati med večjo vejo in steblom) stvar odločitve vsakega posameznika. Jaz jih trgam samo čisto na začetku, ko je rastlina še mlada, da jo oblikujem v določeno višino in obliko, potem pa jih ne trgam več, saj jim ob veliki vlagi ali vročini s tem lahko naredim več škode kot koristi (rastlino s trganjem zalistnikov poškodujem in s tem izpostavim škodljivcem in plesnim). Agronomi in različni vrtni strokovnjaki za paradižnike trganje spodnjih listov, zalistnikov in pinciranje (rezanje vrhov rastline) priporočajo. Razložijo, da tako rastlina porabi manj energije za oblikovanje listov in jo usmeri več v plodove. Vsekakor to ima smisel in logiko, vendar se za moje razmere ni izkazalo za praktično. Poleg tega so moje izkušnje take, da ti Narava povrne z obiljem, če z njo lepo ravnaš in obilje paradižnikov do sedaj nikoli ni izostalo tudi s kakšnim listom in zalistnikom več.

Paradižnik je precej občutljiva rastlina na bolezni in škodljivce. Ob deževni pomladi ter ob zelo sušnih poletnih obdobjih, če so bile rastline prej dolgo vlažne, nanj preži krompirjeva plesen. Ko se ta enkrat pojavi, se je težko znebimo, zato delamo na preventivi, upoštevamo kolobar, ne pobiramo plodov ali trgamo zalistnikov in listov ob vlažnem vremenu in se ne ukvarjamo s krompirjem preden se gremo ukvarjati s paradižnikom. Nevarne so mu tudi listne uši, zato zraven lahko posadimo kapucinke. Če imamo paradižnik v rastlinjaku ali pokrit, pazimo na redno prezračevanje in zalivanje.

Ugotovila sem, da bi lahko napisala celo knjigo o paradižniku. Toliko bi še lahko povedala, vendar naj bo za začetek dovolj, saj je najbolje, da pridobiš lastno izkušnjo. Kot sem rekla: vrt naj bo predvsem tvoja sprostitev, tvoj sveti prostor ravnovesja in miru, kamor ne pašeta vsakdanji stres in dodatne obremenitve. Za začetek moraš poznati le nekaj osnovnih zakonitosti, potem pa bo tvoja učiteljica Narava in paradižnik sam- če boš le znal/a opazovati in prisluhniti, v kar pa nikakor ne dvomim. 😉

www.vrtnavila.si

Ostali nasveti
0