Vodič po plodovkah, brez katerih ni vrtička

Plodovke so srčika vsakega zelenjavnega vrtička. Razlog za to je precej enostaven. Na njih zrastejo plodovi, polni zdravih hranilnih sestavin in še odličnega okusa so! Njihov prihod naznanja poletje in vse tiste sveže, pisane solatke, s katerimi si lajšamo vroče dneve.

Če bi plodovke primerjali z ljudmi, bi bile majhni otroci na plaži – težko jih je spraviti iz vode v senco. Predvsem rade se martinčkajo, toplo vreme in sonce jim izredno prija. Večina jih namreč izvira iz toplega podnebja. Temu primerna je tudi njihova vzgoja ter oskrba. Na slovenskih vrtovih se lahko, kljub domišljavemu vremenu, razvijejo v prave krasotice.

Rastline, ki sadijo med plodovke

Plodovke imajo precej samoumevno ime. Po domače rečeno, so to rastline, ki naredijo plod nad tlemi. V osnovi jih delimo na dvoje: razhudnikovke in bučnice. Čeprav različni botanični družini, za oboje velja, da nimajo rade mraza, za rast potrebujejo malce več prostora in obožujejo vlažna tla, obogatena z dragocenimi hranili.

  • Razhudnikovke: paradižnik, paprika, čili in jajčevec. Spadajo v družino Solanaceae, v katero spadata tudi krompir in tobak. Posledično so vse rastline dovzetne za iste bolezni, ponavadi so to plesni. To upoštevamo pri kolobarju in jih načeloma ne sadimo skupaj.
  • Bučnice: kumare, bučke, lubenice in melone. Buče so vsekakor najbolj lačne plodovke. Imajo rade zelo pognojena tla – vendar ne z umetnimi gnojili. Nekateri jih sadijo tudi v okolico hlevksega gnoja.

Kdaj in kako saditi plodovke?

Vsekakor vas spodbujamo, da sadike vzgojite sami iz bio semenk. Zelo enostaven postopek smo na primeru paradižnika opisali v tem nasvetu. Večina vrtičkarjev pa se te naloge izogiba kot hudič križa in se po sadike raje odpravi v vrtne centre. Pri nakupovanju naj vas ne zapeljejo v skušnjavo sadike plodovk, ki jih so v trgovskih centrih na voljo že aprila. Zakaj? Odgovor najdete v nadaljevanju.

Plodovk ne sadite prezgodaj

Res je vabljiva misel, da bomo z zgodnjim nakupom sadik plodovk prej prišli do sočnih paradižnikov ali hrustljave paprike. Vendar temu ni tako. Toplih temperatur v zraku in zemlji se enostavno ne da prehiteti. Prezgodnje sajenje plodovk v hladno zemljo bo sadike čisto zamorilo in tudi, ko se bo otoplilo bodo rasle hitreje.

Pri sajenju pazite na te dejavnike:

  • Dnevna temperatura naj bo nad 15 ˚C, za paradižnik je sicer lahko nad 10 ˚C.
  • Nočna temperatura naj se ne spusti pod 5 ˚C. To je meja pod katero redko katera zelenjadnica sploh uspeva.
  • Plodovke sadimo po ledenih možeh, to je po 15.5.
  • Ne zavlačujmo preveč s sajenjem na prosto, saj bo sicer rastlina imela hud manjko hranil in bo prav tako zamorjena.
  • Sadika mora imeti bele korenine, rjava ali rumena barva namreč nakazujeta na bolezen.
  • Kupljene sadike naj ne bodo višje od cca 20 cm (recimo za paradižnik).

Da ne boste s termometrom strašili po vrtičku, lahko temperature spremljate tukaj.

Globoko sajenje za močne korenine

Obe družini izhajata iz toplih krajev, kjer sta bili z evolucijo zaradi preživetja primorani zgraditi močne korenine. Na vrtičkih plodovke sicer lepo razvajamo, a vendar imejte v mislih, da jih boste posadili globlje kot druge rastline. Na steblu plodovke namreč razvijejo še dodatne korenine, ki morajo biti v zemlji, da se bodo lahko dobro razrasle. Sadike je tako treba posaditi do prvega lista.

V jamico, kamor boste postavili sadiko, najprej nalijte nekaj vode. Dodajte organsko gnojilo in pokrijte z bogatim substratom. Pri tem upoštevajte sadilno razdaljo, ki naj bo 40 – 50 cm, oziroma po potrebi tudi več, odvisno od košatosti rastline. Paradižnik namreč zahteva 50 cm med jamicami in tudi do 70 cm med vrstami. Za pomoč pri srkanju hranil globoko iz tal pomaga, če boste med sajenjem dodali še mikorizne gllive.

Če se lotevate urbanega vrtičkanja in imate stisko s prostorom, med plodovke posadite baziliko, solato, stročji fižol ali kapucinke. Če imate vrtiček v sadilnih vrečah pa raje izberite pritlikave sorte. Pri plodovkah je ključno, da jih ne bo zastirala nobena druga rastlina. Rade imajo čim več sončnih ur, zato pazite, da visoke rastline posadite za nizkimi. To še posebej velja pri kumarah.

Jedilnik plodovk

Plodovke so precej podvržene boleznim, saj živimo na območju kjer kraljujejo megla, vlaga in ostali muhasti vremenski pojavi. Za ustrezno zaščito plodovk se tako ogromno vrtičkarjev odloči za pokrivanje. Še posebej paradižniki so tisti, ki jim najraje postavimo improvizirane hiške. Pogosto pa se pozablja, da zgolj močne in zdrave rastline ne bodo hitro podlegle boleznim. To pa je možno doseči le z ustreznimi hranili.

“Najprej prosim brez NPK!”

Bi rekle plodovke, če bi lahko šle v restavracijo. Razhudnikovke in še posebej bučnice so zelo občutljive na preveč pognojena tla. Malo ironično, ko pa smo prej napisali, da rade rastejo v bližini hlevskega gnoja. To je za njih sprejemljivo!

Razhudnice imajo sicer raje kompost ali dozorjen hlevski gnoj. Nikakor pa ne posezite po umetnih gnojilih. Ti imajo visoke količine dušika, ki “boostajo” zeleni del rastline in oslabijo cvetenje. S takšnimi gnojili bodo rastline oblikovale manj plodov in še sledi umetnih gnojil bodo vsebovali. Bljek!

Minerali na posteljici dobrega substrata

Za oblikovanje zdravih in obilnih plodov sta ključna 2 minerala: kalij in kalcij. Pri nakupu gnojil bodite pozorni, da bo prisotnost teh dveh mineralov večja kot sicer. Največ hranil plodovke potrebujejo med zorjenjem, a hkrati je takrat tudi najhujša vročina. Poleg vestnega zalivanja, se za lažjo dostavo hranil v zemljo priporoča, da uporabljate tekoča organska gnojila.

Posebej za plodovke smo v HomeOgarden zasnovali 2 liniji gnojil, ki so na voljo v tekoči in peletirani verziji. Ena izmed njih je VEGiPOST Plod, ki odlično deluje v času suše in vročine. S pomočjo kompostiranih hranil naravno spodbuja rast plodovk, poveča količino pridelka in spodbuja nastanek humusa.

Lahko uporabite tudi domače pripravke za obilnejše plodove:

  • kalijeva sol
  • lesni pepel
  • polnomastno mleko
  • izvlečki kopriv
  • česnova voda
  • gabezova prevrelka
  • ob sajenju z mletimi jajčnimi lupinami proste reje

Za konec pa še zastirka

Na “jedilniku”, kot smo poimenovali odsek tega zapisa, smo zanalašč pozabili omeniti vodo. Zakaj? Ker je tesno povezana z zastirsko. Organska zastirka dobro zadržuje vlago, ob sušnih mesecih je skoraj nujna za vzgojo plodovk. Zaradi globokih korenin je plodovke potrebno zalivati počasi in dlje časa. Kakovostna zastirka bo nekaj vode zadržala tudi sama, hkrati pa bo naredila zaščito pred izhlapevanjem vlage in pred vročimi sončnimi žarki.

Kaj vam pravijo plodovke?

Če bi rastline lahko govorile, kaj bi vam povedale? Na žalost (ali na srečo?) tega verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Lahko pa jih pozorno opazujemo. Njihovo počutje se bo hitro pokazalo na zunanjosti rastline:

  • Kumarna plesen lahko okuži čisto vse bučnice. Prepoznamo jo po svetlo zelenih / rumenih pegah.
  • Krompirjeva plesen je zelo nevarna in zadane vse razhudnike. Najprej se pojavi kot rumeno-rjave pege. Listi hitro odmrejo in se razširijo na plodove ter ostale rastline.
  • Zvijanje listov pri paradižniku (ponavadi) ni bolezensko stanje. Do tega pojava pride po odstranitvi zalistnikov, ko gre več hrane v obstoječe liste in se zato pričnejo zvijati navznoter.
  • Na zdravem plodu se pojavi črn predel. To je znak, da rastlini primanjkuje kalcija.
  • Razpokanje plodov naznanja, da je rastlina pogosto žejna. Hitro po zalivalko!

Plodovke po organsko

Če ste malce zaspali pri organski negi vrtička, si pri plodovkah tega zagotovo ne smete privoščiti. Konec koncev jih gojite zato, da jih pojeste. In nihče si ne želi v svoji solati en kup skrite nesnage, ki jo lahko v vrt prinesemo z umetnimi gnojili in drugimi pospeševalci rasti. Izberite organske, naravne in biorazgradljive sestavine, ki bodo plodovkam dale potrebna hranila brez skritih dodatkov.

Vso ponudbo organskih izdelkov za nego plodovk si oglejte tukaj

Ostali nasveti
Kontaktirajte nas

We're not around right now. But you can send us an email and we'll get back to you, asap.

0