PRVI KORAKI
DO NARAVNEGA ORGANSKEGA VRTA

Vedno več ljudi se odloča za vrtnarjenje, ker ne zaupajo zelenjavi iz trgovine. Popoln videz, ki traja več tednov, in plastičen okus, ki ni niti najmanj podoben okusom, ki se jih spomnimo iz otroštva, kažeta, da sta sadje in zelenjava iz trgovine industrijsko pridelana. Tako proizvedena hrana je najpogosteje polna ostankov pesticidov, težkih kovin in navadno ni sveža, zaradi dolgega transporta pa izgubi velike količine vitaminov in uporabnih hranil. Veliko boljša rešitev je nakup ekološko pridelanih lokalnih pridelkov pri preverjenih proizvajalcih, saj je takšna hrana zdrava in varna.

Še bolje je, če si lahko v vrtu ali bližnji okolici naredite svoj organski vrt. Najbolje bi bilo, da površina, ki jo načrtujete za pridelovanje sadja in zelenjave, ni (preveč) onesnažena z agrokemikalijami ali umetnimi gnojili. Toda takšna industrijska kmetijska zemljišča se navadno očistijo po treh letih organskega trajnostnega vrtnarjenja, ki temelji na organskih naravnih gnojilih in naravni krepitvi rastlin.

DOBER NAČRT = POLOVICA DELA

Če so vsi pogoji takšni, kot bi morali biti, se dela v vrtu začnejo jeseni s čiščenjem površine bodočega organskega vrta. Vrt bi bilo treba dobro preorati, za manjše površine pa bodo zadoščale grablje in lopata, pa tudi malo razgibavanja ne bo odveč. Pozimi, ko narava miruje, izdelajte načrt vrta.

Premislite, kaj radi jeste, katere začimbe in zelišča uporabljajte, s katerim sadjem se najraje posladkate, vam je bolj všeč posoda za kompost, ki je skrita za živo mejo, ali imate zanjo dovolj prostora v vrtni hiši kar med orodjem ipd.

PRI NAČRTOVANJU RAZPOREDITVE RASTLIN NE POZABITE DOBRIH SOSEDOV

Tudi rastline – podobno kot ljudje – cenijo dobre sosede. Čeprav lahko v literaturi najdemo številne tabele z dobrimi in slabimi sosedi v rastlinem svetu, so si te pogosto nasprotujoče. Osnovno pravilo je, da se skupaj ne smejo saditi rastline iz iste družine, saj potrebujejo iste hranljive snovi, zato bo zelo hitro prišlo do pomanjkanja npr. kalija, medtem ko bosta dušik in fosfor deloma ali po večini neizkoriščena; poleg tega pa jih napadajo tudi različne bolezni in škodljivci. Na velikih kmetijskih površinah se ta težava odpravi s kolobarjenjem, v organskem vrtu, ki je navadno manjši, pa raje kombiniramo različne rastline. Tako je bila že v vrtovih naših babic pogosta kombinacija zasaditve korenja in čebule ali koruze, fižola in buče.

Rastline, ki razvijajo prve liste, dvignjene od površine zemlje, morajo imeti ob sebi nizke rastline, ki jim bodo ščitile korenine pred pretiranim izsuševanjem. Zatorej lahko recimo ob paradižnik posejete oziroma posadite peteršilj ali kapucinke.

Česen ima najraje jagode, saj jih ščiti pred pršicami, in breskve (kodravost listov), sicer pa tudi na splošno ščiti vrt pred glivičnimi boleznimi, plesnijo in gnitjem.

Blitva se lepo razume z vsemi zelenjadnicami, zato jo lahko posejete povsod na gredicah, kjer so prazna mesta.

Žajbelj posadite ob zelju, saj ga bo ščitil pred polži lazarji in kapusovim belinom.

Bazilika je dobra soseda kumaram in paradižnikom, ker jih ščiti pred pepelovko in ima pozitiven vpliv na obilno rast plodov. S svojim vonjem odvrača listne uši, pršice in komarje, zato jo je smotrno posaditi ob robove vrta.

Melisa, posajena pod sadikami, jim povečuje odpornost in izboljšuje aromo plodov. Če je posajena pod breskvijo, preprečuje tudi kodravost listov. Cvetovi melise v vrtu privabljajo koristne žuželke, kot so pikapolonice in čebele.

S sajenjem različnih vrst cvetja v vrtu boste privabili tudi različne vrste opraševalcev in številne koristne žuželke.

Kombinacij je zelo veliko, toda dejavniki, kot so klima, tip, struktura in pH-vrednost tal, lahko vplivajo tudi na okolico oziroma na sožitje vrtnih kultur, zato boste imeli dolgoročno najboljše rezultate, če boste nastale spremembe pozorno spremljali.

Prednosti mešanih posevkov niso zgolj dobri medsebojni vplivi, temveč tudi boljša izkoriščenost gredic in vedno obilen pridelek.

OB PRVIH ZNAKIH POMLADI ZAČNITE Z DELI

Spomladi je treba zemljo še enkrat dobro razdrobiti oziroma velike gmote grud čim bolj razrahljati. Za ustrezno obdelavo tal mora biti zemlja primerno suha. Prevlažna zemlja je preveč zbita, zato se rastline v njej težko ukoreninijo. Globina, do katere je treba zemljo prekopati, je odvisna od prodornosti in velikosti korenine, toda za večino vrtnih kultur je 50 centimetrov zadosti.

Če niste zadovoljni s kakovostjo tal, dodajte Organsko zemljo – substrat iz kokosovih vlaken, ki imajo specifično strukturo in ko so premešana z vrtno zemljo, izboljšujejo vodno-zračni režim tal in zadržujejo vlago v zemlji. Ker pa kokosova vlakna nimajo pomembne hranilne vrednosti za rastline, je treba zemljo tudi nahraniti. Da, dobro ste prebrali – zemljo je treba nahraniti, kajti zapuščena zemlja je izrčpana, takšna zemlja pa rastlinam ne more zagotoviti zadostne količine hranil.

Z uporabo Organskega vrta, koncentriranega 100-% organskega gnojila, ki obstaja v obliki pelet, boste povečali ustvarjanje humusa, ki je ključnega pomena za rodovitost zemlje. Ta edinstvena kombinacija organskega gnojila in naravnih izboljševalcev omogoča zdravo domačo proizvodnjo. Uporabljajte ga za vse vrste sadja in zelenjave, kjer želite na naraven način – brez umetnih gnojil – izboljšati oziroma spodbuditi njihovo rast in povečati količino pridelka.

Visokokakovostno organsko gnojilo zaradi danih naravnih izboljševalcev, kot sta mikoriza in leonardit, omogoča petkrat manjšo porabo od standardnih organskih gnojil.

Na okenskih policah, v zimskih vrtovih ali ogretih rastlinjakih organskih vrtnarjev se proti koncu zime začenja setev semen, ki so jih jeseni pobrali in pridno skladiščili. Takšno seme je po naravni poti prilagojeno okolišu, v katerem je rastlina rasla prejšnje leto, tako natanko veste, da seme ni kemično obdelano.

Če seme kupujete, izbirajte takšno, ki je iz ekološke vzgoje, po možnosti avtohtonih sort določenega področja. Enako velja za ekološke sadike zelenjadnic, če ste pozabili pravočasno vzgojiti lastne sadike iz semena.

Seme ali sadike pred sajenjem oziroma setvijo namočite v naravne pripravke za krepitev in povečanje odpornosti, da bi bile rastline zdrave, pridelek pa obilen. S tem se povečuje tudi energija za vzklitje semen, ne nazadnje pa je tudi razvoj korenin po sajenju hitrejši. Uporabljajte organsko zemljo s kokosovimi vlakni, da bi rastline lažje in hitreje vzklile.

Kokosova vlakna so zaradi svoje naravne rahlosti in zadrževanja vlage idealen medij za setev in sajenje.

Pred sajenjem ali setvijo je pomembno tudi kakovostno gnojenje. Vsaka rastlinska vrsta ima drugačen plod, zato ima tudi drugačne potrebe po hranilih, mikro in makro elementih. Torej morate izbiro organskega gnojila prilagoditi vrsti, ki jo nameravate gojiti. Uporabite lahko domač kompost ali organska gnojila, ki imajo dodan leonardit, naravni spodbujevalec rasti, ali mikorizo za krepitev koreninskega sistema, da bi zagotovili plodnost tal, hitro in povsem naravno začetno rast ter tako ustvarili domač organski vrt.

Pomlad je tudi čas za zasaditev sadik sadja, trajnic in jagodičevja. Pri trajnicah je vedno smiselno pripraviti dovolj velike luknje za sajenje in vanje dodati organsko zemljo ter jih dobro pognojiti. Vse trajnice potrebujejo na začetku več hranil, ker jih skrajo in s tem skladiščijo v lasten sistem, tako da ustvarjajo zaloge za daljši čas. Uporabimo lahko enaka gnojila kot za organski vrt, ki vsebujejo leonardit, ali pa specializirana organska gnojila z dodatkom naravnih alg.

Med sajenjem ne pozabite na voluharje, zato rastline zalijte z naravnim pripravkom iz ricinusovega olja, ter tako voluharje preženite še pred napadom korenin mladih sadik. Pripravki, narejeni na osnovi ricinusovega olja, lahko preženejo voluharje iz vrta in s travnika.

KOMPOSTIRANJE

Čeprav samo poimenovanje zveni nekoliko zapleteno, gre za povsem preprost proces, ki v naravi vsakodnevno poteka od samega nastanka sveta. Vse organske snovi bodo nekega dne umrle in se razkrojile na osnovne snovi. Brez človekovega poseganja je to dolgotrajen proces. Ker pa človek vsak dan proizvaja vse več odpadkov, lahko naravi pomagamo, da ta proces malo pospeši. Vse organske odpadke iz vrta in gospodinjstva (pokošena trava, ostanki po obrezovanju, suho listje, plevel, neizkoriščena zelenjava ipd.) lahko kompostiramo.

Organske odpadke začnite odlagati na tla v vrtu. Na dno dajte bolj grob material, kot so veje ali debelješi deli dreves, nato pa nadaljujte z vedno drobnejšim materialom. Ta plast bo omogočila boljše kroženje zraka in tudi boljši pretok vode. Nanjo položite različne organske odpadke iz kuhinje (nobene plastike) in vrta, npr. listje, pokošeno travo, karton (brez napisa).

Občasno je dobro dodati tudi listje gabeza, ki spodbuja fermantacijo in nastanek višjih temperatur.

Med odpadke je priporočljivo nasuti tanko plast zemlje ali starejšega komposta ter malo gnojila (odlična rešitev je organsko gnojilo v peletih z dodatkom mikoriznih gliv in leonardita). Z razgradnjo se bo kup zmanjšal nekje do četrtine prvotne višine.

Osnovni pogoji, ki so potrebni za proces kompostiranja, so zrak, vlaga in toplota. Kompostni kup mora biti zračen, da ne bi prišlo do vretja. Količina vlage bo odvisna od vrste odpadkov ter vremenskih pogojev. Toploto ustvarjajo mikroorganizmi, ko predelujejo „hrano“ – ogljik in dušik iz razgrajenih bioloških odpadkov.

Razmerje med ogljikom in dušikom v kompostu bi moralo biti okoli 3 : 1 v korist ogljika. Zeleni odpadki vsebujejo več dušika. Če vam primanjkuje rjavih odpadkov, lahko dodate tudi kokosova vlakna.

Z uporabo nastalega komposta pri naslednjem sajenju naravi ponovno vračamo vse, kar smo uporabili, in ciklus trajnostnega organskega vrtnarjenja je pripravljen na nov začetek.

Pravijo, da je vsak začetek težak, toda večina predstavljenih del se opravlja hkrati. Naslednjo spomlad bo zemlja na vaših gredicah že rahla in obogačena s humusom. Imeli boste lasten kompost in tudi kompostni kupček, kjer boste proces le nadaljevali. Prav tako boste imeli lastno seme za vzgojo sadik in boljši vpogled v rast ter širjenje rastlin. Ostalo vam bo le še izbiranje novih plodov, v katerih želite uživati, kar bo le ena od novih avantur v vašem organskem vrtu.

 

 

Ostali nasveti
0