POLŽI STOP – vse ekološke metode

Leze,leze polžek počasi.

Leze, leze po listju in travi.

Buc, buc, buc! Glej roge!

Buc, buc, buc! Skril jih je!

Leze,leze polžek počasi. Leze, leze po listju in travi.

Zgoraj je navedena simpatična otroška pesem, toda danes so polži nočna mora skoraj vsakega vrtnarja in nam niso niti približno simpatični. Največjo škodo povzročajo v vlažnih poletnih obdobjih tako na listih rastlin kot tudi na plodovih. Najraje imajo mlade liste solate, špinače, paprike ali bučk, pogosto pa si postrežejo tudi z okrasnimi grmovnicami, rožami in med jagodičevjem. Rezultat je manjša količina plodov, ki so obenem tudi manj kakovostni. Zaradi sluzi in odpadkov, ki jih puščajo za seboj, se pogosto zgodi, da odmrejo tudi cele rastline.

Polži so zelo aktivni ponoči, ker jim ustrezata nižja nočna temperatura in vlaga, ki nastane zaradi izhlapevanja zemlje, zato gredo številni vrtnarji proti večeru v lov na polže, pri čemer se oborožijo z nožem ali ostrim kolom. Toda polži imajo tudi pozitivno plat, zato naj nam ne bo cilj, da bi jih v vrtu popolnoma iztrebili. Stremeti bi morali zgolj k zaščiti rastlin. Namreč skoraj polovico njihove prehrane predstavljajo rastlinski in živalski ostanki oz. odpadki. Tako sodelujejo pri tvorbi humusa. Jedo pa tudi alge, lišaje in glive. Vinogradniški polž jé celo jajčeca polžev lazarjev (vendar tudi bistveno večje količine sveže zelenjave in listov kot polži lazarji). Povprečen polž v le enem dnevu poje 10 g rastlinske mase, kar pomeni polovico lastne teže.

Polži se razmnožujejo z belimi jajčeci, ki jih proti koncu poletja odlagajo v luknje in razpoke v zemlji. Na enem kupčku jih je lahko od 30 do 300, saj je njihov cilj prezimiti. Zato je priporočljivo spomladi dobro prerahliti zemljo, da bi se polže čim bolj izpostavilo nizkim temperaturam in mrazu.

Ker pa imajo tudi polži svojo vlogo v ekosistemu, ni zaželeno, da jih popolnoma uničite, pomembno je le, da zaščitite rastline. Ko načrtujete svoj vrt ali gredico, poskušajte vključiti tudi rastline, ki jih polži ne marajo, s čimer bo namensko ustvarili prepreke za polže. Takšne rastline so recimo žametnica, ognjič, čebula, česen, rdeča detelja in mnoge druge. Govorim o poskušanju, kajti kljub temu, da gre za recept, ki se že dolgo prenaša iz roda v rod, so moji rezultati povsem nasprotni. Kdo ve, morda so moji polži razvajeni ali imajo specifičen apetit, toda v mojem vrtu so se na njihovem jedilniku najprej znašle ravno žametnice.

Smernice v boju proti polžem v organskem vrtu

  • Ne zalivajte zvečer.
  • Uporabljajte tanek sloj zastirke, kajti zastirka zadržuje vlago, zaradi česar jo polži uporabljajo kot zatočišče.
  • Organska zastirka iz delcev kokosa vam lahko prav tako pomaga, saj se vlakna stresajo, drobijo in lepijo na stopala polžev, zato jim onemogočajo gibanje. Zastiranje z Organsko zastirko omogoča tudi nadzor nad plevelom in njegovim širjenjem, ščiti pa tudi pred razsutjem zemlje med močnimi nalivi. Kokosova vlakna imajo nevtralno pH-vrednost, zato ne bodo zakisala tal. Sčasoma se bodo razgradila in z vnosom organske mase bo kompostirano organsko lubje zemlji omogočilo, da bo rahlejša in da bo imela boljši vodno-zračni režim v tleh. Tako bodo tla v vašem vrtu trajno izboljšana.
  • Vrt redno vzdržujte in skrbite, da bo urejen: vsaka pozabljena deščica ali nepokošena trava je za polža idealno zatočišče.
  • Uporabljajte dozoreli kompost, saj nedozoreli polže le spodbuja pri razmnoževanju.

V vrt privabite čim več naravnih polžjih nasprotnikov: ježev, ptic, žab, slepcev ipd. Zadnje čase so priljubljene tudi race, toda ne pozabite, da si tudi one rade privoščijo kaj zelenega, uničujejo pa tudi deževnike, ki rahljajo tla.

  • Polži radi marsikaj pojedo, zato jim naredite nekakšno zbirališče ob robu vrta ali na stezi.

Surova polenta jih zelo privlači, zato jim rastline na vrtu več niso zanimive. Raje bodo šli proti polenti. Ta se bo v njihovem prebavnem sistemu napihnila, zaradi česar bodo izgubili apetit in ne bodo rinili v rastline, pa tudi preprosto jih boste pobrali.

Banana – v poznih večernih urah strateško postavite bananine olupke in zjutraj boste pod njimi našli veliko polžev, ki jih boste potem zlahka odstranili.

Pivo – v zemljo vkopljite kozarce ali kar steklenice, v katerih naj bo malo piva. Vkopljite jih do roba, tako da bodo v isti ravnini kot zemlja. Vonj po pivu bo privabil polže; ko se bodo napili piva, se bodo napihnili in ne bodo mogli priti ven, zato se bodo utopili.  

 

Čeprav se vam zdi sredstvo na prvi pogled naravno, premislite, kako bo delovalo na druge vidike vašega vrta.

Sol, ki se jo potrosi okoli gredic, je zelo učinkovita metoda, toda soljenje tal zelo poruši biološko ravnovesje v vrtu. Sol ubija življenje v tleh in uničuje plodnost zemljišča.

Lesni pepel in apno povečujeta bazičnost tal.

Kavna usedlina zakisa zemljo.

Apno in sol, ki ju nekateri potrosijo po polžih, reveže popolnoma dehidrirata, zato umrejo v najhujših mukah, škoda, ki pa jo ob tem nanesete svojemu vrtu, je neopisljiva. Ta priročna sredstva za dehidracijo delujejo le do prvega dežja.

Ker imajo polži izrazito dober občutek za orientacijo in razviti čutili za okus in voh, jih učinkovito odvračajo rastline, ki so zalite s sredstvom Polži STOP. To je organsko, ekološko certificirano sredstvo za odvračanje polžev, ki sloni na homeopatskih principih. Zato je zelo pomembno slediti navodilom za uporabo.

Glavna značilnost in obenem prednost homeopatskih pripravkov je, da ne delujejo neposredno na povzročitelje bolezni ali škodljivce, temveč rastlino krepijo. Aktivna osnova ali substanca (nekatere so prav tako nevarne) je toliko razredčena, da je skoraj nezaznavna in posledično ne vpliva na okolje oziroma ne uničuje ekosistema. Rastlina, ki smo jo zalili s homeopatskih pripravkom, bo okrepila svoj energetski naboj.

V praksi povzročitelji bolezni in škodljivci napadejo manj odporne rastline. Pomembno je vedeti, da se posamezne rastline različno odzivajo na homeopatske pripravke; njihov odziv je odvisen od tega, v kakšnem stanju so. Na splošno se na homeopatske pripravke najbolje odzovejo mlade rastline.

 

Pred uporabo je treba plastenko dobro pretresti, da se vsebina premeša. Sredstvo se razredči z vodo v priporočenem razmerju in uporablja z zalivanjem takoj po sajenju.

Morda se vam bo zdelo, da je po prvi uporabi še več polžev, a to je samo posledica tega, ker bodo prišli iz svojih zatočišč.

Pripravek ponovno uporabite tretji, sedmi in štirinajsti dan po sajenju, saj se bo na ta način sredstvo nabiralo oziroma shranjevalo (energija, ki deluje na polže) v količini, ki bo zadoščala za dolgoročno delovanje.

Sredstvo je popolnoma varno za ljudi, živali in rastline – za razliko od agrokemijskih sredstev, pri katerih traja karenca najpogosteje tri tedne, so rastline, tretirane s sredstvom Polži STOP, takoj pripravljene za uživanje. Da bi preprečili nove polže, ki se bodo šele razvili iz jajčec in so namenjeni na pohod v vaš vrt, rastline zalivajte vsakih 14 dni.

Dejstvo je, da polži povzročajo ogromno škodov v vrtovih in med rožami, toda to ni zadosten razlog, da bi porušili biološko ravnovesje. Polže raje usmerimo, da najdejo svoje mesto pod soncem, ki naj bodo čim dlje od naših gredic.

Ostali nasveti
0