PARADIŽNIK –

OD SEMENA DO PLODA

Čeprav imamo dandanes v trgovinah skozi celo leto na voljo popolnoma oblikovane paradižnike, ki jih lahko kadar koli kupimo, se vsi strinjamo s trditvijo, da so paradižniki iz lastnega vrta veliko okusnejši in tudi bolj zdravi, čeprav je njihova oblika morda »nepravilna« ali pa so celo razpokani.

Ko se približuje pomlad, vrtnarji in vrtnarke nestrpno pričakujejo lepo vreme in spomladansko setev. Da bi vam pomagali pri vzgoji paradižnikov, vam bomo v pričujočem prispevku pojasnili, kako priti od semena do okusnih in zdravih plodov v lastnem vrtu.

Ne skrbite, če vaš pridelek ne bo popoln, saj je pridelek paradižnikov redko kdaj popoln – določena izguba je običajen pojav. Pomembno pa si je zapomniti, da je mnoge težave, s katerimi se lahko srečate, možno že preventivno zatreti.

Najprej izberite sorto, ki ji bodo ustrezali pogoji, ki jih lahko ponudite. Če želite vzgajati paradižnike na balkonu, morate upoštevati, da imajo sorte paradižnika, katerih steblo zraste visoko (pri nekaterih tudi več kot 2 m), najverjetneje tudi globoke korenine. Te sorte ne bodo najbolje uspevale, če bodo imele njihove korenine omejeno področje za rast.

Za balkonsko vzgojo paradižnikov je bolje vzeti seme pritlikavih ali determinantnih sort. Determinantne sorte imajo omejeno rast in so grmičaste oblike, pritlikave oz. »dwarf« sorte paradižnikov pa so idealne za vzgojo v posodah ali visečih balkonskih košarah. Čeprav so nizke rasti, to ne pomeni, da so manj plodne, temveč ravno obratno – v času zorenja so polne majhnih rdečih kroglic.

V nadaljevanju vam bomo na kratko pojasnili, kako priti od semena do plodov paradižnika.

SETEV

Čeprav vrtnarske izkušnje pričajo o tem, da je dobro semena pred setvijo prek noči namakati v kozarcu vode na sobni temperaturi, se je temu možno preprosto izogniti in takoj preiti k sejanju.

Po navodilih pripravite organsko zemljo s kokosovimi vlakni. To je enostaven proces, ki traja deset minut, medtem pa pripravite posodice: preverite, ali imajo luknjice za odtekanje odvečne vode. Če jih nimajo, jih naredite.

NASVET: Uporabite lahko tudi jogurtove lončke, poskrbite le, da bodo čisti.

Kokosova vlakna so čudovita pomoč pri klitju, ker je treba semena držati v vlažni zemlji ali pa ne bodo vzklila. Kokosova vlakna odlično zadržujejo vlago in zmanjšujejo potrebo po zalivanju za kar 50 %. Glede na to, da se organska zemlja iz kokosovih vlaken prodaja dehidrirana, ne more vsebovati organizmov, ki so odgovorni za razvoj številnih bolezni. Prav tako ne vsebuje težkih kovin, ki se znajo pogosto pojavljati, zaradi izrazite rahlosti pa bodo semena v njej vzklila dvakrat hitreje.

Posodice napolnite do dveh tretjin z organsko zemljo in v vsako postavite dve semeni izbrane sorte paradižnika. Pokrijte s tankim slojem zemlje in narahlo pritisnite. Pokrijte s plastično folijo, ki jo prehodno večkrat preluknjajte z zobotrebcem, potem pa jo pričvrstite z gumico. Tako boste zagotovili zadostno količino kakovostnih sadik, saj lahko preprosto odstranite eno, ki morda zaostaja v razvoju ali je seme slabše kaljivo. Če boste semena pregosto posejali, bo treba mlade rastlinice prepikirati v večje posode, da bi jim zagotovili dovolj prostora za razvoj korenin.

SAJENJE

Potem ko vaša semena vzklijejo, je najbolje, da mlade rastline presadite v večje posode ali že kar v sadilne vreče. Če načrtujete, da bi imeli svoje paradižnike na terasi, je najbolje počakati, da mine nevarnost mraza, kar je navadno v drugi polovici aprila. Paradižnik je zelo občutljiv na mraz in propade že pri temperaturi –1 °C. Je tudi rastlina, ki se zlahka ukorenini, da bi prišel do vode, pa razvije korenino, globoko tudi več kot 1,5 m v širino in okoli 80 cm v višino.

Sadike paradižnikov so pripravljene za sajenje, ko imajo rastline 5 do 6 listov in vse dokler se na njih ne pojavijo začetki prvih cvetnih vejic (kar je običajno 40 do 60 dni po vzklitju). Ne glede na to, ali jih boste sejali na odprtem ali na balkonskem vrtu, k vsaki rastlini dodajte na področje korenin Organsko sožitje – to so mikorizne glive, ki delujejo v sožitju s korenino rastline. Simbioza je skupnost dveh organizmov, v kateri ima vsaka določene koristi. Rastlina pomaga mikorizi tako, da ji pošilja ogljikove hidrate, ki jih ima zelo veliko zahvaljujoč fotosintezi. Mikoriza pa svoji rastlini v zameno pošilja različne hranljive snovi, minerale in jo tudi zalaga z dodatno vodo.

Mikoriza deluje naravno in na biološki način poveča zdrav domač pridelek in spodbuja nastanek humusa, ki je pomemben za plodnost tal. Zaradi mikorize je treba rastlino manj zalivati, saj je njen koreninski doseg 4- do 5-krat večji, zato ji je tudi vlaga iz zemlje dostopnejša, kar je odlično, če ste nekaj dni odsotni.

Plodovi, ki jih dobite, če uporabljate mikorizo, so bistveno sočnejši, pa tudi rastlina je bolj zdrava in odporna na zunanje stresorje v primerjavi z rastlinami, ki so rastle brez mikorize.

Paradižnik na delu stebla, ki je v zemlji, hitro razvija nadomestne korenine, zato paradižnike vedno sadimo malo globlje, kot so bili zasajeni v lončkih kot sadike. Že pri sajenju je treba ob paradižnike postaviti tudi oporo – to je lahko lesena ali kovinska palica.

Da bi preprečili širjenje plevela, zmanjšali potrebo po vodi, preprečili pojav površinske gnilobe, segreli tla in ohranili čistočo listov, okoli sadik postavite Organsko zastirko. Slednja je 100-% naravna, sestavljena iz koščkov kokosa, velikih 2 do 4 cm, brez umetnih barv in sredstev za impregnacijo. Kokosova vlakna so pH-nevtralna, zato ne bodo zakisala tal. Sčasoma se bodo razgradila. Z vnašanjem organske mase bo kompostirano organska zastirka poskrbela za večjo rahlost tal in tako izboljšala vodno-zračni režim v tleh. Tako bodo tla v vašem vrtu trajno izboljšana.

NEGA

Paradižnik lahko preživi kar nekaj dni brez zalivanja, toda neredno zalivanje bo imelo velik vpliv na pridelek. Medtem ko se sadika oblikuje oz. formira, je ni treba zalivati, dokler se tla ne posušijo do globine okoli 2 cm. Če pa je vaša rastlina že dobro razvila korenje in uporabljate mikorizo, lahko z zalivanjem še malo odlašate oz. ga prestavite.

Paradižnike je treba zalivati okoli stebla, nikoli pa ne s pršenjem po steblu in listih, saj zaradi tega nastanejo le patogene bolezni. Sama rastlina sicer lahko opozori, da ima potrebe po vodi, kar pokaže z uvelimi listi. Takoj, ko rastlino zalijete, si bo zelo hitro opomogla.

Če boste svojemu paradižniku zagotovili dobre pogoje, bo imel bujno vegetativno rast in po presajanju bo hitro razvil zalistnike v pazduhi razvitih listov. Zalistnike pri paradižniku je treba redno odstranjevati (pincirati), kajti prebujna vegetativna rast paradižnika vpliva na zmanjšano količino plodov, pa tudi plodovi, ki vendarle razvijejo, so drobnejši.

Zaradi velikih potreb po kaliju med samo rastjo in dozorevanjem plodov se paradižnik občutljivo odzove na pomanjkanje tega elementa. Če gre za pomanjkanje kalija, plodovi proti konici ostanejo zeleni (tam ne dozorijo), pigmentacija znotraj mreže žilic in robov od vrha spodnjih listov pa je rumeno-vijolična. Zatorej je zelo pomembno že pri sajenju uporabiti specializirano gnojilo. Naš nasvet je visokokakovostno organsko gnojilo (6-7-8) Organski paradižniki in plodovke ob dodatku naravnih izboljševalcev alg, organskega magnezija in kalcija. Že dve pesti (okoli 100 g) bosta vašemu paradižniku zagotovili obetaven začetek. To gnojilo se nahaja v obliki mikrogranul, se izredno hitro topi in deluje, zato je zelo primerno kot dodatno gnojilo skozi celo leto.

Paradižnike prvič gnojimo, ko pridejo v fazo cvetenja, tako da jim dodajamo Organski PLOD Original, s čimer jim povečamo številčnost plodov, drugič pa z gnojenjem ponovimo, ko začnejo plodovi dozorevati. To je 100-% organsko tekoče gnojilo, razvito posebej s tem namenom, da bi povečali številčnost in kakovost plodov. Rastline hrani naravno in hitro ter jim omogoča bujno rast ter razvoj plodov. Odlično deluje tudi v času suše in vročin, ko rastline težje srkajo hranljive snovi.

PREPREČEVANJE BOLEZNI

Zadnja leta smo izpostavljeni klimatskim spremembam, ki so zajele tudi naše kraje: poletja so polna hitrih sprememb močnih nalivov dežja in izrazito vročih obdobij brez kakršnega koli oblačka, pri čemer gre za pogoje, ki so idealni za razvoj glivičnih bolezni. Na paradižnikih se te najpogosteje kažejo kot obolenje koreninskega sistema in stebla (korenina postane črna ali rjava, steblo pa postane mehko oz. gnilo, najpogosteje tam, kjer je v stiku s tlom).

Na paradižnikih se bodo sčasoma pojavili rumenkasti listi, ki jih je treba odstraniti in sežgati, saj so lahko okuženi z glivičnimi boleznimi. Najpogostejša bolezen paradižnikov je paradižnikova plesen, ki se širi, ko je v zraku preveč vlage, rastline pa navadno zbolijo po dežju.

Odpornost paradižnika je tekoče gnojilo, ki ga uporabljamo za naravno krepitev rastlin in povečanje odpornosti rastlin pred okužbami in boleznimi. Za preprečevanje okužb oz. nastanek bolezni je rastline najbolje preventivno krepiti z rednim zalivanjem s pripravkom že pred pojavom bolezni. Preventivno jih je najbolje zaliti trikrat v razmiki dveh tednov. Sredstvo deluje dolgotrajno in se ne izpira z dežjem.

POBIRANJE PRIDELKOV

Rast in razvoj paradižnika do prvih zrelih plodov lahko traja 90 do 110 dni. Paradižnik je glede svetlobe zelo zahtevna rastlina, saj potrebuje vsaj 12 svetlobnih ur na dan. Brez zadostne količine svetlobe se bo rastlina slabo razvila, pozno bo zorela in tudi pridelek bo slab. Če postanejo sadike paradižnikov visoke in slabe, to pomeni, da jim primanjkuje svetlobe. Potemtakem bi jih morali prestaviti nekam, kjer bodo imele dovolj svetlobe.

Kolikšen bo pridelek paradižnika, je odvisno od temperature in obdobja razvoja plodov. Paradižnik lahko tudi naknadno dozoreva; nepoškodovani zeleni plodovi, pobrani še pred mrazom, pa se lahko uporabijo za vlaganje.

Če želite svojim paradižnikom zagotoviti najboljše pogoje, v katerih bodo uspeli, uporabljajte organske proizvode brez agrokemikalij. Ne pozabite – vaše zdravje je v vaših rokah!

Ostali nasveti
0