PAPRIKA

– nasveti za vzgojo

Ne glede na to, ali ste ljubitelji sladkih ali pekočih okusov, se v vaši kuhinji zagotovo nahaja tudi paprika. Sveža vsebuje veliko C- in A-vitamina, mleta pa daje poseben okus tako mesnim kot zelenjavnim jedem. Zakaj ne bi kar sami vzgojili lastne paprike?

Paprika je prispela v Evropo iz Amerike, kjer so jo v južnih delih Severne in Srednje Amerike ter v Južni Ameriki, ki je njena pradomovina, več let gojili kot avtohtono trajno rastlino. Pri nas gojenje paprike kot trajnice oziroma »večletne« rastline na prostem ni možno zaradi klimatskih razlik.

 

SETEV

Seme paprike potrebuje za vzklitje relativno veliko časa (5 do 30 dni, odvisno od sorte). Najhitreje vzklije na temperaturi od 25 do 30 °C in potrebuje izrazito rahel substrat oz. zemljo. Zaradi tega priporočamo HomeOgarden Organsko zemljo – substrat iz kokosovih vlaken, čigar prednosti sta ravno potrebna rahlost in sposobnost zadrževanja vlage, potrebne za klitje.

Posodice, cvetlične ali jogurtove lončke do dveh tretjin napolnite z zemljo, pred setvijo jo zalijte (ne pozabite narediti lukenj za odtekanje vode oz. drenažo), dodajte 2–3 semena in vse prekrijte s tanko plastjo zemlje. To je vse.

Da bi svojim sejancem omogočili optimalne količine vlage in temperature, posodico oz. lonček prekrijte s plastično folijo ali vrečko, ki jo pričvrstite s  pomočjo gumice. Vse postavite nekam na toplo, npr. na okensko polico. Tudi zrak je pomemben dejavnik pri klitju mladih rastlinic, zato lahko na foliji naredite nekaj drobnih lukenj in jo občasno odstranite za uro ali dve.

SAJENJE

Ne glede na to, ali boste uporabili sadike paprik, ki ste jih sami vzgojili, ali kupljene, izberite čim bolj sončno mesto v vrtu, sicer pa lahko paprike posadite tudi v dovolj velike posode ali sadilne vreče in postavite na sončen balkon ali jih držite na topli okenski polici.

Ker je paprika v vseh razvojnih fazah občuljiva na mraz (ne prenaša temperatur pod 10 °C, pod 15 °C pa se njen razvoj ustavi), jo sadimo 2 do 3 tedne pozneje kot paradižnike in druge zelenjadnice. Ta čas lahko izkoristite za krepitev mlade rastline: ko prihajajo topli in sončni dnevi, nosite rastline ven, da bodo posrkale čim več sončnih žarkov, toda pazite in mladih rastlin ne postavite neposredno na najmočnejše sonce, saj lahko močno sonce povzroči opekline na listih in mlade rastline poškoduje. Tako se bodo rastline navadile na drugačne pogoje (npr. kroženje zraka, temperaturne razlike). S tem boste zmanjšali stres, do katerega pride med presajanjem.

Najboljše rezultate dajo temno zelene sadike, visoke med 13 in 20 cm, ki so razvile 6 do 9 zrelih listov in ustvarile bogat koreninski sistem. Da bi dosegle to velikost, navadno potrebujejo 50 do 65 dni.

NASVET: Če imajo vaše sadike že cvetove ali morda celo majhne plodove, jih morate vsekakor odstraniti, da bi rastlina energijo preusmerila v razraščanje korenin.

Korenina paprike je vretenasta, razvejana, vendar ne gre globoko v zemljo in precej slabotno srka. Dolžina korenine odrasle rastline je odvisna od sorte, toda navadno je dolga 50 do 70 cm. Svojim rastlinicam pomagajte, da se bodo čim prej ukoreninile in prilagodile novim tlom, kar storite z dodajanjem Organskega sožitja – mikoriznih gliv, ki so zaželena družba, saj rastlinam priskrbijo hranljive snovi, minerale in dodatno vodo. Rezultat takšnega sožitja je 4- do 5-krat večji in boljši koreninskih doseg rastline, pa tudi sama rastlina je zaradi večje količine vode in hranljivih snovi tudi do dvakrat razvitejša kot sicer. Plodovi so bistveno sočnejši, rastlina pa je bolj zdrava in odporna na zunanji stres.

Da bi paprika rodila kakovostne plodove, mora imeti minimalno kisla, kakovostna, dobro pripravljena in drenirana tla, ki skozi dan enakomerno zadržuje vlago. Ker paprika iz tal črpa velike količine dušika, fosforja in kalija, je treba tla pred sajenjem obilno gnojiti. Slednje je najlažje narediti z uporabo Organskega paradižnika in plodovk – 100-% organskega gnojila s pH-vrednostjo 6–7, ki je obogačen z naravnimi algami in organskim kalcijem ter magnezijem. To koncentrirano gnojilo obstaja v obliki mikrogranul in ima hiter ter dolgotrajen učinek, pospešuje pa tudi nastanek humusa. Zadošča, če ob sajenju dodate eno do dve pesti gnojila (torej nekje 50 do 100 g), odvisno od velikosti sadike. Uporablja se lahko v celi sezoni, vendar pod pogojem, da tla niso zamrznjena. Za dognojevanje v maju in juniju je dovolj, če količino zmanjšamo za polovico, jo razporedimo nad koreninami in rahlo zalijemo. Jeseni po zadnjem pobiranju plodov gnojimo z enako količino kot spomladi, s čimer vračamo hranljive snovi nazaj v tla ter zemlji pomagamo, da si med zimo lažje opomore. Gnojila, ki vsebujejo prevelik delež dušika, bodo povzročila prekomerno nastajanje listov in pomanjkanje plodov.

Da bi se ohranila enakomernost vlage in temperature skozi ves dan, priporočamo uporabo organskih zastirk, in sicer zlasti v obdobju močnih sončnih pripek. Mulčenje oziroma zastiranje z Organsko zastirko preprečuje širitev plevela in obenem ščiti tudi pred razsipavanjem zemlje v času močnih nalivov dežja. Kokosovi delci so pH-nevtralni, zato ne bodo zakisali tal. Sčasoma se bodo razgradili, kompostno organska zastirka pa bo z vnašanjem organske mase v tla povzročila, da bodo tla rahlejša, s čimer se bo izboljšal tudi vodno-zračni režim v tleh. Na ta način se bodo tla v vašem vrtu trajno izboljšala.

POT DO BOGATEGA PRIDELKA

Ko začnejo paprike cveteti, se priporoča uporaba gnojila, ki se topi v vodi, da bi doseglji čim večjo številčnost in tudi kakovost plodov. Umetno gnojilo je povsem preprosto nadomestiti z organskim gnojilom iz sistema »list, cvet, plod«, saj imajo ta optimalen delež kalija in fosforja, elementov, potrebnih za oblikovanje plodov. Organski PLOD Original se lahko za vse plodovke uporablja večkrat v obdobju vegetacije od marca do septembra.

Organska tekoča gnojila, ki vsebujejo naravne proteine, omogočajo hitro in zelo učinkovito delovanje gnojila. Proteini so ključna hrana tistim rastlinam, ki jih sprejemajo enostavno in kadar koli, tudi med sušo. Proteini imajo pozitiven vpliv na številne procese v rastlinah, ker omogočajo hitro rast ali cvetenje ter obilek pridelek. Rastlinam dajejo moč in energijo na popolnoma naraven način. Delujejo hitro (že v roku 24 ur), njihova uporaba je zelo skromna (povprečno 25 ml na 5 l vode). Dodajamo jih povsem preprosto kar med zalivanjem.


PREVENTIVNA ZAŠČITA PRED ŠKODLJIVCI IN BOLEZNIMI

Čeprav sodi paprika med kulture, ki so preproste za gojenje, je v zadnjih letih zaradi nepredvidljivih sprememb temperaturnih ekstremov, sončno-deževnih obdobij in neprimerno pripravljenih tal prišlo do tega, da so rastline vedno bolj podložne napadom različnih škodljivcev in bolezni (listne uši, peronospora, gniloba, trips…).

Medtem ko umetna gnojila spodbujajo razvoj bolezni na rastlinah (visoka količina umetnega gnojila in pomanjkanje mikro hranil sta povezana z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi rastlin), kakovostna organska gnojila nove generacije niso nevarna za okolico, človeka ali hišne ljubljenčke. Pri uporabi – kljub hitremu delovanju – ne povzročajo poškodb na rastlinah, saj niso agresivna kot umetna gnojila.

Ob organskih tekočih gnojilih lahko dodamo tudi naravne zatiralce bolezni, škodljivcev ali za večjo odpornost rastlin, ki se načeloma ne smejo mešati z umetnimi gnojili, saj sicer postanejo neučinkovita.

POBIRANJE PLODOV

Paprika je ena izmed redkih rastlinskih vrst, katere plodovi se lahko pobirajo za konzumacijo še ne povsem zreli. Velike mesnate babure se lahko uživajo zelene, rumene in rdeče. Vsaka od teh je okusna, toda po okusu se vendarle razlikujejo – bolj kot je paprika rdeča, bolj bo ta vrsta tudi slajšega okusa.

Pri pekočih paprikah, feferonih oziroma čilijih barva plodov ni povezana z okusom v smislu pekočnosti, saj ta specifičen pekoč okus izvira iz semen.

Če nameravate paprike sušiti, je bolje izbrati samo popolnoma zrele plodove.

Poskusite že letos vsaj kakšno seme pridelati tudi sami na svojem vrtu. Začnite s solato, grahom, fižolom, paradižnikom, papriko!

Ostali nasveti
0