Najbolj škropljeni
pridelki v trgovinah

Ne glede na to, kako vestni vrtičkarji ste, je žal praktično nemogoče vzgojiti povsem samooskrben vrtiček. To še toliko bolj pride do izraza, če imate gredice v mestih, kjer ste prostorsko omejeni. Za 100% samooskrben vrtiček bi namreč potrebovali ogromno prostora, zato je povsem normalno, da se po nekaj pridelka odpravite v bližnjo trgovino ali na tržnico. Sveža lubenica, sladke jagode tudi izven sezone in bučke celo leto – le komu se ne pocedijo sline ob misli na te dobrote?

Na trgovinskih policah se srečate s produkti vprašljivega in neznanega izvora, ki pa so vizualno nadvse privlačni. Naj vas lesketajoči in glamurozni pridelki ne zavedejo. Kot pravi slovenski frazem, ni vse kar se sveti, zlato. Pridelki, ki jih lahko kupite v trgovinah, so žal prepojeni s toksini. Ti v sveže sadje in zelenjavo najdejo pot iz zemlje, v kateri rastejo, saj je ta polna umetnih gnojil in vseh možnih čudnih zvarkov. Verjamemo, da se želite izogniti toksinom na svojem krožniku, zato tokrat z vami delimo znanje o najbolj škropljenih pridelkih, ki se jim velja izogniti v največjem možnem loku.

Kako je toksična kolobocija našla pot na naše krožnike?

O škropljenih pridelkih, pesticidih in vseh možnih snoveh v naši hrani, se vedno pogosteje govori. A pravo vprašanje je, kako je do vsega skupaj sploh prišlo? Kdaj in zakaj se je začela množična uporaba umetnih sredstev?

 Vedno večje potrebe po zdravem življenju narekujejo vse večjo porabo svežih pridelkov. Širom sveta se je razširilo intenzivno in monokulturno kmetijstvo, ki omogoča, da imamo vse hrane v izobilju – ne glede na del leta. Potem je tukaj še tekmovanje ponudnikov na trgu, ki poskrbi za padanje cen in nepravično delitev zaslužka med pridelovalci in trgovci. Kmetje so tako prisiljeni nižati svoje stroške, kar pa se vedno dogaja na račun kakovosti hrane. Le kako bi sicer lahko poskrbeli za čim več produktov po čim ugodnejših cenah?

Začaran krog je sklenjen s polivkami pesticidov, herbicidov in fungicidov, ki preprečujejo kakršne koli bolezni, ki bi sicer lahko ogrožale pridelek, ki je že tako slabo cenjen. Na eni strani odjemalci zahtevamo sveže in zdrave pridelke, na drugi strani pa trgovci pritiskajo na proizvajalce, da naj jih priskrbijo čim ceneje. Kdo na koncu nastrada? Vsi!

 

Seznam najbolj škropljenih pridelkov v Evropi

Na slovenskih trgovskih policah najdete tudi ogromno uvoženega sadja in zelenjave. Večinoma ti pridelki prihajajo iz Evropske unije. V Evropi so največje porabnice pesticidov in pridelovalke sadja in zelenjave, sledeče: Španija, Francija, Italija in Nemčija. Kar 79% nakupa vseh pesticidov opravijo omenjene države, takoj za njimi pa je tudi Turčija.

Evropske direktive so sicer poskrbele, da se od leta 2006 uporaba FFS (Fitofarmacevtska sredstva) veliko bolj nadzoruje. Vendar žal različnih mešanic preparatov nikakor ni možno nadzorovati. Med vsemi državami absolutno prednjači Španija, na kakšen grozljiv način se tam prideluje zelenjava, ki se nato znajde na naših trgovskih policah, si lahko preberete v tem zapisu.

Leta 2017 so v kar 97% pridelkih evropskega porekla našli ostanke pesticidov. Največ se jih je znašlo v teh pridelkih:

  • Banane
  • Rozine
  • Grozdje
  • Klementine
  • Mandarine
  • Češnje
  • Grenivke
  • Jagode
  • Breskve
  • Paprike
  • Hruške

Analizirali so oprano in olupljeno sadje, torej tisti del, ki bi ga sicer pojedli. Vsi so sicer imeli dovoljene meje pesticidov, ki jih postavljajo evropske direktive. A naj omenimo, da so iskali sledove več kot 700 različnih pesticidov. Težko je reči, da takšne toksične mešanice ne ustvarjajo resnične zdravstvene godlje v naših telesih.

Številke le niso tako pesimistične

Z vedno strožjimi regulacijami uporabe fitofarmacevtskih sredstvih na slovenskih površinah in boljšo ozaveščenostjo, se uporaba toksičnih preparatov sicer zmanjšuje. A vednar imamo o dejanskem stanju zelo malo informacij. Ugotovljeno je bilo, da so leta 2019 prodali za okoli 15% manj aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstev. Na drugi strani vidimo pozitiven trend pri ekološki pridelavi, saj je bil pridelek ekološko pridelanih zelenjadnic v letu 2018 za 21% večji kot leta 2017.

Številke vlivajo kar nekaj upanja in držimo pesti, da bo ozaveščenost le spremila nakupovalne navade ljudi, kar navsezadnje narekuje proizvodnjo. Težko je valiti krivdo na pridelovalce, ki s trdim delom služijo denarce, vsekakor pa bi se na tem področju moralo storiti še veliko več. Zagotovo je del odgovornosti tudi na nas, potrošnikih, zato se nakupovanja lotimo z razmislekom.

Ukrepi, s katerimi se lahko ubranite nakupa toksičnega koktajla

Da se ne boste vselej s prestrašenim pogledi sprehajali mimo polic z zelenjavo in sadjem, je tukaj nekaj predlogov, kako se zadeve lotiti pogumneje.

  • Kupljeno sadje (še posebej banane in citruse) takoj po nakupu umijte. Lahko jih tudi namakate nekaj minut v vodi, zmešani s sodo. Vsekakor pa si umijte roke in dobro očistite sadje, preden ga pojeste. Ogromno pesticidov se namreč skriva na ravno površini pridelkov.
  • V trgovini bodite pozorni na zgornje sezname, poskusite se izogibati deklaracijam, kjer ni navedene vrste pridelave in kjer so pridelki iz omenjenih držav, ki uporabljajo ogromno pesticidov.
  • Poiščite alternative, kot so obisk lokalne tržnice, lokalne kmetije ali pa naročite dostavo gajbic s svežimi pridelki na dom.
  • Poskusite čim več sadja in zelenjave vzgojiti sami. V mestih je težko gojiti nasad jablan, je pa povsem mogoče posaditi paradižnik, papriko, solato ali bučke v sadilne vreče na balkonu ali na terasah.

Strupene snovi so skrbno skrite očesu

Ste menili, da veste, kaj kupujete? Da imate pregled nad hrano, ki jo jeste, saj prebirate deklaracije? Žal ni vse tako enostavno. Deklaracije na produktih večinoma izdajo le državo izvora in način pridelave. Ste se kdaj vprašali, na kakšnih tleh je paradižnik, ki izgleda božansko, tudi zrastel? S čim so ga pognojili in koliko zaščitnih sredstev so uporabili, da izgleda tako blesteče?

Največja težava, ko govorimo o škropljenih izdelkih, je vsekakor izjemno pomanjkanje informacij, ki so nam na voljo, ko kupujemo pridelke. Na ovitku čokolade boste načeloma naši zapis o vseh glavnih sestavinah in alergenih – kaj pa na bananah? Te so proizvedene v masovnih monokulturah, brez kolobarjenja in za zdrav in številčnejši pridelek potrebujejo ogromno “poživil” in zaščite s pesticidi in drugimi “-idi”.

Skrivnostna tančica zastira celoten postopek proizvodnje produktov, na deklaracijah so pomanjkljive informacije, toksini v živilih pa so popolnoma nevidni in večinoma tudi brez okusa. Situacija je enaka kot, če se vozimo v neznano, v popolni megli, brez prižganih luči.

Kako zelo se motimo, ko menimo, da telesu delamo dobro, ko se hranimo s svežim sadjem, polnim antioksidantov, vitaminov in mineralov. V realnosti je hranilna vrednost neekoloških pridelkov iz intenzivne proizvodnje namreč zelo vprašljiva, prav zmikavno pa se z njimi “šverca” še obilica pesticidov. Žurka toksinov na krožniku? Tako nekako.

Pri nakupu pazite na vrsto pridelave

Najboljši nasvet, kako se izogniti toksičnim juham je: “Bodite izbirčni. Bodite preudarni. Izobrazite se. Vzemite si čas. Berite.”

Ko kupujete v trgovinah, najprej preberite deklaracije. Nič zato, če se smukate med policami kot najstrožji detektivi – gre za vaše zdravje! Če se le da, sadje in zelenjavo naročajte direktno od lokalnih kmetov ali preko posrednikov, ki združujejo ekološke kmete širom Slovenije. Tovrstnih projektov in ponudnikov je v Sloveniji že malo morje in z lahkoto boste našli najprimernejšo izbiro v svojem kraju ali blizu njega.

Spodaj sta opisana dva načina pridelave, ki sta regulirana iz strani države in evropskih direktiv. To sta edina načina, ki sta omejena in predpisana. Če na deklaracijah ne boste opazili njunih logotipov oziroma oznak, pomeni, da je njihova pridelava v tisti, zgoraj opisani, skrivnostni meglici.

  • Integrirana pridelava je pridelava brez gensko spremenjenih organizmov. Omejuje uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (zgoraj opisani “-idi”). V tej pridelavi ima gnojenje z organskimi gnojili prednost pred mineralnimi, vendar le-ta niso prepovedana, le njihova uporaba je omejena. Pridelava mora slediti pravilom in med izvedbo se morajo redno izvajati analize.
  • Ekološka pridelava je pridelava, ki v največji meri spoštuje naravne življenjske cikle in v najmanjši meri dovoli človekov vpliv na mati naravo. Proces mora biti povsem transparenten in upoštevati stroga pravila, ki so določena iz strani države in Evropske unije. Povsem prepovedana je uporaba pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in pripravkov, ki na umeten način spodbujajo rast. Glavni cilji ekološke pridelave je vzgojiti kakovosten pridelek na okolju prijazen in trajnostni način.

Z evropskimi direktivami se je raba pesticidov vsekakor malce umirila. A po drugi strani so najbolj težavni koktejli oziroma mešanice različnih snovi, za katere nihče ne ve, kakšne posledice puščajo. Gre za uporabo mešanic pesticidov, ki so posamično sicer vsi v dovoljeni meri, skupaj pa njihovega delovanja ni mogoče predvideti, niti ne posledic, ki jih takšne mešanice pustijo v zemlji in našem telesu, kjer na koncu tudi pristanejo.

Seznam najbolj škropljenih pridelkov v Sloveniji

Po sicer kar nekaj let starih podatkih, ki jih je pripravil Kmetijski Inštitut Slovenije, je spodaj seznam pridelkov, ki so se srečali z največ strupenimi snovmi. Ta seznam naj bo izobraževalen, vsekakor pa se vam slednjih pridelkov ni treba bati kot hudič križa.

V Sloveniji je najbolj pod udarom agresivnih škropiv sadno drevje. Na žalost imamo precej vlažno in megleno klimo, ki je raj za plesni, bolezenska stanja in škodljivce, ki pretijo na rastline. Spodnje številke so povzete iz anket pridelovalcev, zato je lahko predvidevati, da so realne številke drugačne – verjetno še višje.

  • Jabolka. Kljub temu, da jih kar 86,4% prihaja iz integrirane pridelave, se jih po pričevanju pridelovalcev škropi v povprečju 16-krat na leto s fungicidi, 6-krat z insekticidi in 1-krat s herbicidi. V konvencionalni pridelavi si lahko mislite, da je veselo škropljenje jablan s številkami podobno, le z insekticidi so bolj preudarni – do 9-krat letno. Na hektar jablanskega sadovnjaka se porabi v povprečju 25,5 kg aktivnih snovi.
  • Breskve. Uporaba toksičnih preparatov je pri njih še večja kot pri jabolkih in sicer 29,5 kg aktivnih snovi na hektar.
  • Krompir. Eno izmed najbolj priljubljenih slovenskih kmetijskih pridelkov škropijo “le” 5,5-krat letno. Pri tem se uporabi povprečno 9,20 kg aktivnih snovi. V intenzivni pridelavi so številke seveda večje.
  • Čebula. Zelenjadnica je žal zelo izpostavljena plesni, zato jo pridelovalci škropijo tudi po 7-krat letno. Z insekticidi proti čebulni muhici pa jo škropijo v povprečju 3-krat letno. Na čebuli se tako letno uporabi 6,59 kg aktivnih snovi.
  • Solata. Zeleno kraljico vrtičkov pridelovalci škropijo 1,5-krat letno s fungicidi in prav tako z insekticidi. To predstavlja 1,51 kg aktivnih snovi na hektar. Škropljenje zelenolistnate zelenjave je še posebej škodljivo našemu zdravju, saj pojemo cele liste, polne toksinov.

Rezultati govorijo tudi slednje – ekološko še ne pomeni, da pridelki niso škropljeni! Tudi v ekološki pridelavi so rastline špricane, le da se pri tem uporabijo sredstva, ki ustrezajo regulacijam. So pa takšna sredstva veliko bolj varna za uporabo in obstaja manjša možnost, da bo z mešanjem drugih preparatov nastala prava nuklearka na gredicah.

Vzgojeno doma in s srcem

Naš namen ni linčanje prehrambene industrije, pa naj si gre za pridelovalce ali trgovce. S tem zapisom vas želimo le ozavestiti in poučiti o temnih plateh svežih pridelkov na trgovinskih policah. Želimo vas spodbuditi h kupovanju lokalne in sezonske hrane ter vam pokazati, kako lahko vsaj del živil pridelate sami.

Ste vedeli, da imajo organsko vzgojeni pridelki tudi boljšo hranilno vrednost? Res je pomembno, da storite vse, kar je v vaši moči, da ohranite svoje zdravje in enako poslanstvo imamo tudi pri HomeOgarden. V naši ponudbi ne boste našli agresivnih sredstev in umetnih spodbujevalcev rasti. Le nežna in organska skrb za vaše ekološke gredice.

Ostali nasveti
Kontaktirajte nas

We're not around right now. But you can send us an email and we'll get back to you, asap.

0