Kratek in sočen

vodič za vzgojo paradižnika

Oh, kar sline se nam cedijo ob omembi besede PARADIŽNIK!

Misli nam odtavajo k slastni napolitanski pic, testeninam s paradižnikovo omako in mocarelo ter sveži Caprese solati. Italijani, katerih kulinarika temelji na paradižniku, ga imenujejo “pomodoro”, kar pomeni zlato jabolko. Tudi drugod po svetu paradižnik velja za eno najbolj priljubljenih in najbolj široko uporabljanih sort zelenjave. No, sadja, v resnici. Po botanični klasifikaciji paradižnik namreč sodi med sadje.  

Paradižnik izvira iz Južne Amerike in se počuti domače ob suhem in vročem vremenu. Slovensko podnebje, ki je sila muhasto in polno presenečenj, pa paradižniku ni najbolj povšeči. Razlog več, da preberete celoten vodič za vzgojo paradižnika in se tako izognete težavam pri sajenju in pridelavi teh sočnih plodov.  

Za pest paradižnikovih semenk 

Zagotovo ste že kdaj kupili paradižnik v supermarketu in se potem razočarano zmrdovali nad bolj žalostno izkušnjo. Boge rdečkaste barve, vodene ali kašaste konstitucije in brez kančka okusa je paradižnik, ki raste v plastičnih rastlinjakih na jugu Španije ali Italije in dolge dneve potuje do naših polic. Tako vaše brbončice, kot vaše zdravje si zaslužijo veliko več od uvoženih paradajzov.   

Ameriški pisatelj Lewis Grizzard je rekel, da je težko imeti kaj drugega kot lepe misli, ko jemo domači paradižnik. 

Njegove vzgoje se lahko hrabro lotite tudi, če nimate klasičnega vrtička z gredicami.  

Enostavna receptura za vzgojo paradižnikov 

  1. Izberite sorto, ki ji lahko zagotovite čim bolj idealne pogoje. Za vzgojo v loncih ali sadilnih vrečah izberite pritlikave ali determinantne sorte, ki imajo omejeno rast, so bolj grmičaste in imajo bolj plitve korenine (Cherry, Tiny Tim, Rio Grande). 
  2. Kupite le bio semena, ki niso gensko spremenjena ali še bolje, posušite in shranite svoja semena po koncu paradižničarske sezone. 
  3. Do ⅔  jogurtovih lončkov napolnite z organsko zemljo s kokosovimi vlakni. Dodajte 2 semeni izbrane sorte, pokrijete s tankim slojem zemlje in narahlo pritisnite. 
  4. Lončke pokrijte s plastično folijo in naredite po nekaj luknjic za zrak. Za kaljenje potrebujejo vsaj 22 °C. 
  5. Ko rastlinice zrastejo, jih lahko presadite v večje posode ali že kar v sadilno vrečo, če boste paradižnik vzgajali na balkonu.  
  6. Sadike presadite na zunanje gredice/prestavite ven šele, ko mine nevarnost mraza oziroma pozebe. To je predvidoma v drugi polovici aprila. Paradižnik je zelo občutljiv na mraz, zato previdno! Temperatura zemlje naj bo vsaj 15 °C. 
  7. Če bi bil paradižnik človek, bi bil definitivno tisti tip, ki se na morju konstantno sonči. Obožuje namreč sončne gredice in potrebuje vsaj 6 – 8 ur sončnih žarkov. 
  8. Med presajanjem v sadilno jamico dodajte tudi mikorizne glive. Te bodo pomagale paradižniku prejeti več hranil in vode iz tal. Rastline bodo z njihovo pomočjo zgradile močan koreninski sistem, bolje obrodile in bodo bolj odpore proti zunanjem stresu.  
  9. Paradižnik sadimo globlje in mu že na začetku postavimo oporo za rast 
  10. Sadilna razdalja med rastlinami naj znaša od 40 – 60 cm 
  11. Ne pozabite na osnovno gnojenje zemlje pred presajanjem ter sprotno dognojevanje paradižnikov. Izberite primerno gnojilo za plodovke. 
  12. Za preprečevanje plevela in zaščito pred izhlapevanjem vode v vročih mesecih priporočamo uporabo organske zastirke 
  13. Rast in razvoj paradižnika do prvih zrelih plodov lahko traja od 90 do 110 dni. Če po tem času rastlina ne obrodi slastnih plodov, ji najverjetneje primanjkuje sonca. 

Zemlja za vzgojo paradižnika 

Kot večina zelenjave, paradižnik najbolje uspeva na zemlji z nevtralnim pHjem. Potrebuje lahko in rahlo zemljo, ki bo ravno prav zadrževala vlago. Paradižniki ne marajo glinene zemlje, saj je težka in bolj podvržena zakisanosti tal. Za zdravo uspevanje paradižnika se priporoča uporaba substrata s kokosovimi vlakni. Ta je izjemna rahla in omogoča odličen zračno-vodni režim in razvoj koristnih mikroorganizmov.  

Pri balkonskih gredicah izberite lesena korita ali še bolje sadilne vreče iz naravne tkanine. Naravni materiali omogočajo dobro drenažo in preprečujejo poškodbe korenin.

 Paradižnika tudi ni dobro prepogosto zalivati. S tem boste “prisilili” rastlino, da zgradi močan koreninski sistem in tako bodo plodovi še slajši.

Paradižniki za rast potrebujejo dobro družbo 

Na organskih gredicah velja kolobarjenje za sveti zakon! Enostavno ne gre brez njega, saj je ekološki vrtiček brez kolobarjenja kot solatni krožnik brez solate. Paradižnik spada med plodovke in botanično družino razhudnikov. Na podlagi tega mu določite košček gredice za izbrano leto in družbo rastlin, ki ga bodo obdajale. Zadevo si boste konkretno olajšali, če boste vsako leto izdelali načrt vrta.

Nikar ne sadite paradižnik na isto mesto, kot ste lani sadili krompir. Ti dve rastlini si namreč delita skupne sovražnike – škodljivce in bolezni. 

Dobri sosedje paradižnika so: 

  • Solata 
  • Špinača 
  • Por, česen, čebula 
  • Korenček 
  • Šparglji 
  • Fižol 
  • Zelišča: bazilika, drobnjak, meta, peteršilj 

Slabi sosedje paradižnika so: 

  • Črni oreh 
  • Kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, koleraba) 
  • Koruza 
  • Koromač 
  • Krompir 
  • Paprika, 
  • Grah 
  • Kumare  

Solata je izjemno koristna za izkoristek prostora med paradižniki. Navedena zelišča delujejo kot naravni odganjalci škodljivcev, oziroma privabljajo muhe, ki se hranijo s škodljivci paradižnika. Na enak način delujejo tudi šparglji, ti proizvajajo naravno snov, ki uničije škodljivce korenin. Med paradižniki se super obnese tudi korenček – tako prostorsko, kot z vidika rahljanja zemlje. Korenčkova korenina bo namreč razbila trdo zemljo in omogočila paradižniku, da prejme več zraka in vode. 

Zapišite si v uho – najboljši prijatelji paradižnika se skrivajo tudi v zemlji in slišijo na ime mikorizne glive. 

Več o skrivnostnih podzemnih prijateljicah (mikorizi) si preberite tukaj >>. 

 

3 koraki za več pridelka 

Sedaj, ko ste izbrali kakovostno podlago, priskrbeli paradižnikom dobro družbo in pridno vzgojili domače sadike, je čas za nego med rastjo. Vso ustrezno lepotičenje boste paradižniku priskrbeli s sončno lego in lepim vremenom, na kar pa nimate vedno vpliva.  

Obstaja še nekaj, s čimer si lahko priskrbite košaro polno sočnih in zdravih paradižničkov. Paradižniki med rastjo potrebujejo 3 stvari: obtrgovanje, zmerno zalivanje in gnojenje. 

 

#1 Odstranjevanje zalistnikov za debelušne plodove 

Paradižnik, ki se na gredici počuti udobno, bo hitro razvil zalistnike. Obstajajo sicer ločena mnenja ali zalistnike odstraniti ali ne. Z obtrgovanjem stranskih poganjkov namreč preprečimo razvoj več stebel ali večjih vej.  

Vsekakor se priporoča odstranjevanje na spodnjem delu rastline. Energija, ki bi šla drugače v liste, gre v tem primeru v plodove. Tako se bodo hitreje debelili in postali bolj mesnati. Prav tako bodo plodovi bolj izpostavljeni soncu in bodo zato hitreje dozoreli.

Nikar ne pretiravajte z obtrgavanjem, saj paradižniki ne smejo biti oskubljene kokoške, temveč so še vedno rastline, ki potrebujejo zeleno listje. 

Najpostejši paradižniko-žerci v vrtovih 

Svojeglavo v Sloveniji na žalost ni ravno po godu paradižnikom. Po drugi strani pa je na kožo pisano raznoraznim bolezenskim oblikam in paradižniko – žercem.  

Za zaščito pred pogostim dežjem in meglo je priporočljivo paradižnikovo gredico pokriti. Pri tem poudarjamo, da uporabite čim bolj ekološke ter trajnostne opcije. Ne zadovoljite se s poceni polietilensko folijo, ki jo boste morali zamenjati vsako sezono in ki sprošča delčke mikroplastike v okolje. 

Najpogostejše bolezni, ki napadejo paradižnike, so: krompirjeva / paradižnikova plesen, pepelasta plesen, siva plesen, črna pegavost, okrogla listnata pegavost. Glavni razlog za večino bolezni pa je ravno vlaga.  Vse o boleznih plodovk najdete v tem zapisu >> 

2 rešitvi za preventivno ukrepanje:

  • Kolobarjenje – ne, ne ponavljamo se kot pokvarjena gramofonska plošča, ko govorimo o kolobarjenju. To je namreč nujno na organskih vrtičkih. Z njim preprečite prenašanje koreninskim in tudi drugih bolezni. 
  • Naravna krepitev rastlin – z rednim zalivanjem z organskimi sredstvi lahko rastlinam zgradite močan imunski sistem in preprečite nastanek bolezni.  Vedno je bolje delovati preventivno kot kurativno! 

Zanimivosti o paradižniku 

  • Pri nas so najpopularnejše sorte: volovska srca, pelati in češnjevi paradižniki.
  •  Več o različnih in zanimivih sortah si lahko preberite v tem nasvetu. 
  • Voda predstavlja kar 94,5 % sestave paradižnika. 
  • Latinsko ime paradižnika je Lycopersicon lycopersicum, kar je v dobesednem prevodu  “volčja breskev”. 
  • Paradižnik je bogat z antioksidanti, kot so vitamin C, beta karoten in vitamin E. 
  • Paradižniki ne sodijo v hladilnik. Celo znanstveno je dokazano, da se njegova sestava in okus spremenita na hladni temperaturi.  
  • Višek pridelka lahko posušite, vložite ali skuhate v božansko paradižnikovo mezgo.  
  • Najvišji paradižnik na svetu doslej meri 19,8 m. Najtežji plod pa tehta 4,38 kg.  
  • Najbolj paradižnikast dogodek se odvija vsako leto v Španiji. Na festivalu La Tomatina se ljudje obmetavajo s kar 150.000 paradižniki. Kakšna škoda, da gredo vsi ti paradižniki v nič, kajne?

Ljubezen gre skozi paradižnik 

Kot vidite, so paradižniki izjemno enostavni za vzgojo. Z malo truda in veliko ljubezni boste lahko sami vzgojili te čarobne rdeče sadeže. Okus svežih domačih organskih paradižnikov je težko primerjati s plodovi, ki jih najdete na policah trgovin. Naša ljubezenska zgodba o paradižniku se tukaj konča. Nadaljuje se v naši spletni trgovini, kjer boste našli vse potrebne sestavine za vzgojo in nežno nego paradižnikovih gredic vseh oblik in barv. 

Preverite našo ponudbo tukaj  

Ostali nasveti
Kontaktirajte nas

We're not around right now. But you can send us an email and we'll get back to you, asap.

0