KOMPOST

– vse majhne skrivnosti

pravilnega kompostiranja

Kaj je kompostiranje?

Najenostavneje rečeno je kompostiranje naraven proces razkrajanja organskega materiala, namenjen ekološki pridelavi domačega gnojila z visokim deležem humusa. Kompostiranje poteka postopoma in v kontroliranih pogojih. Pomembno vlogo imajo mikroorganizmi, ki biološko razčlenijo organske odpadke na enostavnejše dele, ki se nato pretvorijo v humusne spojine.

Zakaj je dobro kompostirati?

Kompostiranje je dejansko proces recikliranja organskega oz. »bio odpada«, s katerim se pridobi ekološko najbolj sprejemljivo organsko gnojilo – kompost. Kompostiranje rešuje problem organskih odpadkov iz kuhinje in vrta, hkrati pa dobimo zelo kakovostno organsko gnojilo, s katerim bomo obogatili zemljo na vrtu. Tako obogatena zemlja bo močno okrepila rastline, ki bodo zaradi tega odpornejše proti škodljivcem in boleznim.

Hrana, vzgojena brez uporabe kemičnih sredstev, ima boljšo kakovost in nima škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Kompostiranje je torej zaprt krog sodelovanja med človekom in naravo, od katerega imajo vsi koristi.

Na kaj moramo biti pozorni

Pri pripravi komposta je treba pozornost posvetiti izbiri idealnega položaja v vrtu, tipu kompostnika in vrsti odpadkov, ki jih odlagamo na kompostni kup. Glede na letni čas in klimatske razmere moramo upoštevati vlago, zračenje in temperaturo komposta.

Kaj je kompostni kup

Kompostiranje poteka v kompostnih kupih. Kompostna masa je kup odloženih bio odpadkov, v katerem se zgodi proces razkrajanja. Kompostni kup je lahko kar na prostem ali pa ga namestite v primeren kompostnik.

Idealen položaj za kompost

Glede na dejstvo, da večina organskega materiala za kompost prihaja z vrta (pokošena trava, ostanki obrezovanja, suho listje, plevel, neuporabna zelenjava idr.) in se pripravljen kompost ponovno vrača na vrt, je najbolje izbrati mesto na vrtu ali blizu njega. Veliko organskih odpadkov pride tudi iz gospodinjstva – če je to izvedljivo, razmislite o mestu med hišo in vrtom.

Kompost bo treba občasno zalivati, kar velja še posebej v toplih in sušnih obdobjih, zato je dobro, da je voda nekje pri roki. 

Kar se tiče položaja glede na sonce, je najbolje, da izberete polsenčni položaj. Sončna toplota bo pospešila proces razgradnje. Toda po drugi strani lahko prevelika količina sončnih žarkov in toplote kompost tudi izsuši.

Tla, kamor se postavlja kompostni kup, naj bodo rahla in dobro odcedna. V nasprotnem bi lahko zadrževanje vlage povzročilo ožganine, hkrati pa tudi slabe vonjave komposta. Pred postavitvijo kompostnega kupa je treba s tal očistiti plevel. Čeprav je kompost običajno postavljen nekje na koncu vrta, kjer je čim manj viden, ga ne smete postaviti neposredno ob ograjo. Okoli kompostnega kupa je dobro pustiti vsaj 1,5 metra prostora.

Izbira kompostnika oz. posode za kompost

Na velikih, odprtih površinah je mogoče kompost enostavno nalagati na kup. Za večino manjših  gospodinjskih vrtov pa so zelo primerne  tudi posode za kompost – kompostniki. Kompostnik je najpogosteje plastičen ali lesen, vendar pa se ga lahko naredi tudi iz drugih materialov, npr. iz kovinske žice, betonskih blokov ali celo iz starega žara. Lesen kompostnik je najboljši termoizolator. Po drugi strani pa je plastični kompostnik lažje vzdrževati in premikati.

NAŠ NASVET: Če si želite ekološki in najcenejši kompostnik, ga naredite sami iz že uporabljenega materiala – reciklirajte! Tako lahko iz lesenih palet naredite štirikotni okvir brez dna.

Plastičen sod, ki ga ne potrebujete več, je odličen za kompost. Odstraniti mu je treba vsaj del dna, da bo kompostna masa lahko dihala. Med procesom kompostiranja sod večkrat obrnite, da se bodo materiali nekoliko premešali.

Trojni kompost – za vse, ki se kompostiranja lotevate zelo resno 🙂

Tridelni kompostnik je narejen iz treh lesenih skrinjic brez dna, ki so postavljene druga ob drugi (uporabite nerjaveče žeblje). Dimenzije posameznih zabojnikov so 1–1,2 m širine/dolžine in 1,2–1,5 m višine, torej kvadrat 1,2 metra. Idealno bi bilo, če se da sprednji del odpreti, saj je potem kompost lažje premešati.

V prvi zabojnik odlagajte svež odpadni material iz kuhinje in vrta. Ko se napolni, počakajte približno 7 do 10 dni, potem material prenesete v drugi zaboj in premešate. Tu se postopek nadaljuje naslednjih 10 dni, potem se masa spet prenese naprej v tretji zabojnik. V tretjem delu se postopek kompostiranja konča. Ko je tretji zabojnik prazen, postane prvi, prvi postane drugi in tako naprej.

    

Zaščita komposta

Glede na vremenske razmere bo treba kompost občasno zaščititi pred obilnim dežjem, snegom, vetrom, mrazom ali neposredno sončno svetlobo. V specializiranih prodajalnah lahko kupite materiale, ki so namenjeni pokrivanju komposta. Če pa želite prihraniti nekaj denarja, uporabite materiale, ki jih imate pri roki – slamo, karton ali črno plastično folijo.

Začetek kompostiranja

Tla, na katera boste postavili kompost, naj bodo rahla in brez plevela. Poleg tega morajo biti ravna, da bo kompost stabilen. Na dno položite nekaj slame ali sena (10 cm) in zalijte. Tako pripravljen kompostnik je pripravljen za začetek kompostiranja.

Za postavitev komposta je najboljši letni čas pomlad, ko se tla rahlo segrejejo in osušijo, ali jesen, ko so temperature še vedno prijetne, tla pa topla.

Zlaganje slojev odpadkov

Organske odpadke začnite nalagati na vrtna tla in ne na betonsko podlago. Na dno polagajte bolj grob material, npr. veje in debelejše kose lesa, razrezane na 10–15 cm velike dele. Nadaljujte z vedno drobnejšim materialom. Ta sloj bo omogočil boljše kroženje zraka in boljši pretok vode. Na to naložite različne organske odpadke iz kuhinje (nobene plastike) in vrta, kot so listje, pokošena trava, slama, veje po obrezovanju žive meje, grmičevja in dreves, pa tudi odpadni papir in karton (brez tiska). Občasno je dobro dodati tudi gabezovo listje, ki spodbudi fermentacijo in razvoj višje temperature.

Med odpadke je priporočljivo nasuti tanko plast zemlje ali starejšega komposta in malo gnojila (odlična rešitev je peletirano organsko gnojilo z dodatkom mikoriznih gliv in leonardita). Najbolj priporočljiva višina kompostnega kupa je približno 1,5 metra. Z razgradnjo se kup posede in zniža do četrtine svoje prvotne višine.

Pogoji za kompostiranje

Osnovni pogoji oz. dejavniki za postopek kompostiranja so zrak, vlaga in toplota. Kompostni kup mora biti zračen, da preprečimo vrenje. Ob večjih količinah odpadkov se mora kompostni kup redno prezračevati oz. obračati. Količina vlage bo odvisna od vrste odpadkov in vremenskih pogojev – kompost bo včasih potreboval zalivanje, drugič zaščito pred padavinami.

Temperatura v kompostnem kupu lahko doseže tudi 70 stopinj. Temperaturo proizvajajo mikroorganizmi, ki predelujejo »hrano« – ogljik in dušik iz razgrajenih bioloških odpadkov.

Razmerje med ogljikom in dušikom v kompostnem kupu mora biti približno 3 : 1 v korist ogljika. Če takšnega razmerja ne morete doseči, se prepričajte, da je ogljik vsaj nekoliko prisotnejši od vsebnosti dušika. Zeleni odpadki vsebujejo več dušika (ostanki trave, sadja in zelenjave, ostanki čaja in kave, gnoj), medtem ko vsebujejo rjavi odpadki več ogljika (listje, veje, slama, papir). Če vam manjka rjavih odpadkov, lahko dodate tudi kokosova vlakna (drobnejša ali debelejša, odvisno od potreb).

 

Kaj gre in kaj NE gre v kompost

Pravilna izbira kompostnega materiala in njegovo pravilno zlaganje sta pomembna predpogoja za proizvodnjo visokokakovostnega komposta. Večje odpadke je treba sesekljati (na nekaj centimetrov), da bi tako pospešili razkroj. Odpadki z vrta in kuhinje se zlagajo na kompostni kup v tankih plasteh in se po potrebi sproti zalivajo.

 

Materiali, ki spadajo na kompost, so:

  • trava, plevel brez semen, neuporabni deli rastlin;
  • ostanki zelenjave in sadja;
  • suho listje (razen listja oreha) in veje, lubje, iglice iz mehkega lesa;
  • odcvetele rože;
  • lesni sekanci, slama, seno;
  • čaj in kava;
  • lupine jajc;
  • papir, karton, embalaža za jajca, časopisi (ne smejo biti pobarvani ali lepljeni) – vse mora biti razrezano in navlaženo v tankih plasteh;
  • volna, bombaž;
  • perje, živalska dlaka, lasje;
  • pepel (v majhnih količinah, enakomerno razpršen);
  • za povečanje volumna in boljšo zračnost uporabite kokosova vlakna (organska zemlja ali zastirka);
  • gnoj/gnojilo (za spodbujanje mikroorganizmov).

Na kompost ne sodijo:

  • trajni pleveli, plevel s semeni;
  • rastline, obdelane s pesticidi – pazite npr. pri rožah;
  • materiali, ki vsebujejo barve in druge kemikalije (lakirani les, zdravila, barvne revije itd.);
  • nafta in izpusti bencina;
  • anorganski materiali (guma, plastika, kamen, steklo, stiropor, sintetika in podobno);
  • masti in olja.

NAŠ NASVET: Če niste prepričani, ali plevel vsebuje semena, ki jih ne želite, bi bilo najbolje, da ga odložite na sredino komposta, kjer je temperatura najvišja in preprečuje kaljenje semen.

 

Kompostiranje – možne težave in rešitve

1. Kompostni kup izgleda neaktiven – kaj se dogaja v kompostu

Če se vam zdi, da so v kompostnem nič ne dogaja, preverite, ali izpolnjuje osnovne pogoje, povezane z zrakom, vlago in toploto.

Če želite pospešiti kompostiranje, uporabite organsko peletirano gnojilo Organski vrt. Za pripravo 200 litrov komposta (manjši kompostnik) dodajte 1 kg gnojila oz. 4 kg gnojila za 800 l (večji kompostnik). Odsvetujemo vam uporabo fungicidov (ubijalci gliv), saj lahko z njimi bistveno zmanjšate učinkovitost delovanja mikroorganizmov, ki skrbijo za pridelavo komposta.

Za boljšo zračnost biološke odpadke zlagajte v tankih plasteh in – če je treba – kompostni kup večkrat nežno premešajte (obrnite vsebino).

Poleg zraka je vlaga nujno potrebna za življenje mikroorganizmov. Ali je kup dovolj vlažen, lahko preverite na naslednji način: stisnite malo komposta v pesti – če lahko iztisnete nekaj kapljic, je kompost dovolj moker, v nasprotnem kompostni kup zalijte.

V hladnejših mesecih se proces kompostiranja upočasni. Da se ne bi popolnoma ustavil, lahko malo pomagate tako, da odstranite del kupa in dodate nekaj materiala, bogatega z dušikom (zeleni material), ali enostavno dodate gnojilo – pospeševalec komposta . Organski vrt. Potem ga dobro premešajte in pokrijte.

Pomanjkanja dušika lahko upočasni ali celo ustavi proces kompostiranja. Vzrok za to je pomanjkanje tako imenovanih zelenih odpadkov, bogatih z dušikom (trava, sadni in zelenjavni ostanki itd.). Kot smo že omenili,  je najbolje dodati nekaj gnojila, saj boste ostale materiale težko dobili v primernih količinah, razen če ste zelo pridni v kuhinji. :-.)

Dodaten material, ki pospešuje proces, dodajte v tankih slojih, saj boste tako pospešili razgradnjo tudi v razmerah, ki so sicer neprimerne za kompostiranje.

Razlog za »nedelujoč kompost« je lahko tudi preprosto konec procesa. Če je kompost enakomerne strukture, temno rjave do črne barve in ima prijeten vonj po gozdu, je pripravljen in primeren za uporabo na vrtu.

2. Kompost privlači glodavce in muhe 

Glodavce običajno pritegnejo ostanki kuhane hrane, ki vsebuje meso ali ribe. Zato se izogibajte dodajanju takšnih odpadkov na kompostni kup. Če pa ga vseeno dodate na kup, ga postavite na sredino in pokrijte z nekaj nevtralnega materiala, npr. slame ali trave. Omenjeno bo pritegnilo tudi muhe, zato uporabite enak postopek – kuhano hrano odložite na sredino komposta, kjer je temperatura najvišja, zato je tam najboljše delovanje mikroorganizmov.

3. Kompost ima neprijeten vonj

Če sledite navodilom o materialih, ki jih lahko dodate kompostu, ne bi smelo priti do tovrstnih težav. Vendar se lahko zaradi pomanjkanja zraka vseeno pojavi tudi neprijeten vonj, kadar je recimo kompostni kup preveč tesen (vsebuje premalo grobega materiala) ali moker. V tem primeru lahko kup prevrnete in dodate primernejše materiale, ki bodo absorbirali prekomerno vlago, kot so slama, seno, kokosova vlakna ali zdrobljen papir. V primeru dežja naj bi ti kompostni kup zaščitili.

4. Kdaj je kompost dozorel oz. pripravljen

Postopek kompostiranja lahko traja od nekaj mesecev do 1 leta – odvisno od vrste in količine odpadkov ter vremenskih razmer. Zrel kompost ima naslednje značilnosti: rahla in enakomerna tekstura, temno rjava do črna barva in prijeten vonj po gozdu. Masa, ki še ni dozorela, ima navadno neprijeten vonj, je svetlejše barve in vsebuje nepredelane materiale.

 

Lastnosti komposta

Zrel kompost vsebuje 70–80 % organskih snovi, dušika, fosforja, kalija in kalcija. Fosfor  deluje hitro, medtem ko deluje dušik nekoliko počasneje. Kompost vsebuje tudi humusne spojine, zaradi katerih so tla plodnejša. Razlog za to je sposobnost humusa, da absorbira vlago in raztopi minerale, potrebne za rast rastlin. Poleg tega kompost povečuje mikrobiološko aktivnost tal.

Uporaba komposta

Pred uporabo je treba kompost dobro presejati, s čimer boste odstranili vse nestrukturirane ostanke (npr. lupine orehov itd.). Te ostanke nato vrnete na kompostni kup.

Organskih vrtnarjev večji delci kompostnega materiala običajno ne motijo, zato lahko po želji ta del tudi preskočite. Groblji material lahko uporabite tudi kot organsko zastirko in tako zaščitite rastline pred vremenskimi vplivi. Proces kompostiranja se bo nadaljeval tudi na vrtu.

Količina hranil v kompostu je nekoliko manj izrazita kot pri gnojili, ki jih kupite. Zaradi tega gnojenje zahteva večjo količino komposta – od 30 do 60 ton na hektar. Za domače  vrtove se priporoča 2 do 5 litrov na kvadratni meter, odvisno od potreb vsake rastline. Dodate ga lahko tudi v luknje, kamor boste sejali ali sadili rastline, ter tako prihranite dragoceni material.

Kompost potresite tik pred setvijo ali sajenjem.

Kompostna juha

Kompost je lahko tudi tekoče organsko gnojilo.

Kompost je lahko tudi kompostirana juha, ki bo služila kot blago tekoče gnojilo za prehrano rastlin. Kompostno juho pripravite tik preden je kompost zrel – material dajte v ustrezno posodo in zalijte z vodo v razmerju 1 : 6. Dobljeno zmes dobro premešajte, precedite ter nalijte v zalivalko in z njo zalivajte rastline. Dobljena kompostna juha se uporablja za spodbujanje mikrobiološke aktivnosti tal.

Kompostiranje ni nujno umazano delo. Za kuhinjsko uporabo obstajajo manjši in prav ljubki kompostniki!

Narava nikoli ničesar ne zavrže – kompost je čisto zlato za vaše rastline! Spomnite se naših nasvetov, ko boste naslednjič nekaj želeli odvreči v kanto za smeti.

Ostali nasveti
0