Jagode –

7 nasvetov

za ekološko vzgojo

Dišeče, sočne, domače … JAGODE

Uporabljamo jih v solatah, kremah za torte, ponudimo jih lahko za zajtrk, kosilo, večerjo, pijačo ali sladico. Imajo veliko C vitamina in z eno skodelico jagod boste dobili 5% ali še več dnevnih potreb mangana, vlaknin, joda, folata (vitamin B9), bakra, kalija in biotina. Ker je jagode enostavno vzgojiti in nove vrste bodo zadovoljne tudi v priljubljenih visečih košarah, vas vabimo, da to sezono poskusite vzgojiti svoje lastne, slastne  jagode.

  1. IZBOR SORTE

Ali ste vedeli, da obstaja na stotine vrst jagod?

Splošna delitev je na mesečne in enorodne, ampak tudi te se delijo na zgodnje, srednje in pozne. Za industrijsko proizvodnjo se uporablja enorodne, katere dozorijo v mesecu maju in juniju. Za domačo uporabo raje sadimo mesečne sorte, saj porabijo vso energijo za ustvarjanje ploda in se ne bodo nekontrolirano širile, okusne sadeže pa nabiramo od maja do septembra

Ta mala grmičasta rastlina v povprečju živi štiri do šest let, njena rast in razvoj pa sta odvisno izključno od načina in kvalitete vzgoje. Prvo leto nam jagode dajo najbogatejši pridelek in največ mladih vrež. V drugem letu je slabši vegetativni prirast, vendar je število plodov maksimalno, ampak malo slabše kvalitete.

  1. IDEALNA TLA ZA VZGOJO JAGOD

Za jagode so najprimernejše lege, katere niso izpostavljene vetru in mrzlemu zraku. Za zgodnje sorte so najprimernejše južne lege, katere niso izpostavljene pozno-pomladanskim zmrzalim. Na takšnih legah plodovi dozorijo kakšnih deset dni prej, kot tiste na severnih legah. Severne in vzhodne lege so primerne za izkoristimo za srednje rastoče sorte, severne in ravničarske lege pa za pozne sorte, saj običajno pozneje cvetijo in ni nevarnosti poznih zmrzali.

Jagoda je rastlina s plitvim koreninskim sistemom in ji odgovarja rahlo tlo, (manj kislo do nevtralno) in sončen položaj na gredi.

V glineni zemlji pride do prekomerne vlage, katere pa jagode ne marajo. Na takšnih tleh običajno jagode gojimo v visokih gredah ali kar v sadilnih vrečah organske zemlje.

Bodite pozorni na prejšnje nasaditve, saj jagode ne marajo: papriko, paradižnik, krompir, jajčevce, repo; oziroma vse pridelke, kateri so podvrženi koreninskim škodljivcem in boleznim. Ne priporočamo sajenje na isti prostor, kjer so jagode že bile, zaradi bolezni jagod, škodljivcev in pa predvsem zato, ker jagode izčrpajo tla. Najboljša predsetev za jagode so žitarice, stročnice, melone in lubenice.

Da bi najboljše pripravila tla za sajenje jagod, morate najprej odstraniti vse plevele, ter razrahljati tla do globine 30 cm. Vkolikor je zemlja izčrpana ali niste prepričani v delež mikro in makro elementov, uporabite organsko gnojilo. Na tržišču obstaja organsko gnojilo specializirano za jagode (uporabimo ga lahko tudi za ostalo jagodičevje), s katerim bomo zemljo pripravili za jagodni nasad. Ker je gnojilo koncentrirano, je poraba 5 krat manjša, deluje pa hitro in dolgo.

Naslednji korak je sajenje. Jagode sadimo v razmikih 20-30 cm, v cik-cak obliki ali v vrstah v jamice, v katere smo najprej dodali 2-4 žličke Organskega sožitja – mikoriznih gliv, katere z jagodno korenino ustvarijo simbiozno vez. S pomočjo mikorize korenine hitreje rastejo, imajo boljši dostop do vode in lažje vežejo hranila.

NASVET: Jagode so občutljive na globino saditve, zato pazite, da jih posadite na enako globino, kot so rasle v rastlinjaku.

  1. ZAŠČITA JAGOD PRED ŠKODLJIVCI

Polži in gosenice obožujejo jagode. Najboljši način za zaščito rastlin je zastiranje. Prekrivanje zemlje z organsko zastirko iz kokosovega lomljenca je posebej učinkovito, saj preprečuje rast plevela, vzdržuje fizično strukturo tal, preprečuje da dež zbije zemljo in jo odnese z grede. Zastirka zadržuje toploto in vlažnost tal, ter tako poveča rodnost jagod za 20 – 30%; boljša je tudi kvaliteta pridelka, saj zastiranje prepreči gnitje plodov, kateri zdaj ne ležijo na zemlji. Zaradi strukture kokosa in vlaken kateri se počasi razpadajo, pa je polžem oteženo plezanje.

Kokosova zastirka je pH nevtralna, s čimer se izognemo pretirani zakisanosti tal, saj jih lahko nehote zakisamo s smrekovimi zastirkami.

  1. NAMAKANJE JAGOD

Zaradi pomanjkanje vlage v tleh, se slabo razvije koreninski sistem v površinskem delu tal, sadika se ne širi, posledično se zmanjša bujnost in rodnost, plodovi ostanejo majhni in nekvalitetni.

Najboljši sistem namakanja za jagode je kapljični sistem.. Zaradi plitvega koreninskega sistema je velika potreba po vzdrževanju enakomerne vlage, saj se površinski sloj zemlje hitro izsuši. Jagode potrebujejo namakanje v začetku cvetenja, tokom dozorevanja in po končanem obiranju. Ker jagode sadimo v gostem sklopu in imajo veliko listno maso, moramo vzdrževati 75 – 80 % vlago tal.

V času intenzivne rasti pazimo na dohranjevanje z dušikom in kalijem, v času nastavljanja plodov in dozorevanja pa dohranjujemo s fosforjem in kalijem. To lahko enostavno rešite s tekočim organskim gnojilom za plodovke, katerega lahko dodate v kapljični sistem, ali v zalivalko – če zjutraj zalivate manjši nasad. S takšnim namakanjem preprečimo gnitje plodov, do katerega pride če jih zmočimo.

  1. ODSTRANJEVANJE VREŽ

Za vsakega ljubiteljskega vrtičkarja je to “najbolj boleč” del nege jagod, ampak tudi zelo potreben, če želimo imeti močno, lepo in zdravo rastlino, ter dobro ukoreninjeno, saj tako povečamo rodnost.

Odstraniti morate vse vreže, katere se naredijo po saditvi. Če to ne naredimo, bodo vreže in cvetovi tako izčrpali rastlino, da nam rastlina ne bo mogla kvalitetno obroditi.

Nasad jagod nam lahko obrodi okoli 2 kg/m2 , čeprav je pridelek lahko tudi večji, še posebej pri mesečnih sortah.    

  1. RAZMNOŽEVANJE JAGOD

Jagode lahko razmnožujemo s semeni, cepljenjem, delitvijo grmičkov ali z vrežami.

Seme posejano v organsko zemljo z dodatkom kokosovih vlaken začne kaliti že po 8 – 11 dneh.

Grmičke delimo pri sortah z večjimi plodovi in pri mesečnih sortah, katere ne delajo vrež.

Razmnoževanje z vrežami je najbolj razširjen način razmnoževanja jagod. Na vsakem členku vreže se razvijejo zametki popkov, kateri nam dajo novo rastlino, novo sadiko.

Jagode lahko sadimo skozi celo leto. Čas sajenja jagod je odvisen od klimatskih in vremenskih razmer, od izbora in nabave sadilnega materiala, priprave zemljišča, kakor tudi od načina vzgoje. Čas sadnje je odvisen tudi od kvantitete in kvalitete rodnosti jagode, ampak je najboljše pravilo – čim prej, tem boljše. Biološka nula se za jagode prične pri temperaturah izpod 7ºC in v roku 25 do 30 dni jagoda konča obdobje fiziološkega mirovanja in prične normalen vegetativni in reproduktivni ciklus.

Sajenje jagod pomladi pričnemo takoj, ko so mimo nevarnosti nizkih temperatur in zmrzali. S pravilno izbiro načina sajenja pomladi, načinom obdelave tal in izbora sorte, lahko dosežete odlične rezultate.

Dobri sosedje za jagode sta česen, saj ščiti jagode pred škodljivci in koper, kateri jim izboljša okus.

  1. NAMESTO ZAKLJUČKA, NAJPOMEMBENJŠE DEJSTO O JAGODAH

Jagode potrebujejo sonce – veliko sonca! Več sonca bodo rastline dobile, večje bodo jagode. Naj vas ne skrbi, da jih bo sonce ožgalo, razen v primeru, ko temperature dosežejo več kot 35°C. Če so temperature ekstremno visoke, je dobro nasad jagod zasenčiti. Samo pazite da ohranjajte vlažna tla, nahranite jih in rastline vam bodo lepo uspevale.

Ostali nasveti
0