Domača ekološka vzgoja in pridelava rastlin postajata vedno preprostejši zahvaljujoč novim izbiram – organskim gnojilom in krepilcem, ki delujejo hitro in imajo neposreden vpliv na rastline ter jim povečajo rast, cvetenje ali formiranje plodov. V preteklosti smo lahko večinoma vrtnarili doma, tako da smo rastlinam dodajali umetna oz. kemična gnojila, ki so povečini zakisala zemljo in imela agresiven vpliv na razvoj rastline. Končni rezultat so bila nerodovitna tla in na hitro vzgojene rastline z neokusnimi in nezdravimi plodovi.

Če razumete tla kot živ organizem, lahko zlahka vidite, zakaj je pomembno, katero vrsto gnojila izberemo za uporabo. Umetna oz. kemična gnojila dejansko “ubijajo” tla, medtem ko organska gnojila izboljšajo tla in ohranjajo zemljo rodovitno.

Umetna oz. kemična gnojila uničijo strukturo in rahlost tal. Vsebujejo kisline, med katerimi so tudi žveplove in klorovodikove. Te kisline raztopijo talne delce, tj. maso tal, ki drži skupaj strukturo tal, primerno za rast. Ko je takšna masa tal uničena, nastane stisnjena površina, ki preprečuje vstop deževnice in vlage v tla. Umetna gnojila vplivajo na mikroorganizme, ki živijo v tleh. Kislost kemičnih oz. umetnih gnojil škoduje zemlji, s čimer se spreminjajo vrste mikroorganizmov, ki živijo v tleh. Ti mikroorganizmi so koristni, ker rastlinam zagotavljajo naravno odpornost proti boleznim. Kislost vpliva na njihovo odmiranje. Kemična gnojila se izpirajo v podtalnico, saj jih rastline ne morejo v celoti absorbirati. Zaradi svoje kislosti ubijajo deževnike, ki so izredno pomembni za zdrava tla.

Deževnike boste redko opazili v tleh, ki so bila gnojena s kemičnimi gnojili. Brez teh čudovitih bitij pa zemlja trpi zaradi pomanjkanja prezračevanja in izločanja naravnih gnojil.

Kemična gnojila spodbujajo nastanek rastlinskih bolezni. S hitrim sproščanjem imajo visoko vsebnost dušika v primerjavi z organskimi gnojili, ki se počasi sproščajo. Kadar je v primerjavi s fosfatom (P) preveč dušika (N), so rastline dovzetnejše za številne okužbe. Visoka količina umetnega dušika in tudi pomanjkanje mikrohranil sta povezana z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi na rastlinah. Sadje in zelenjava, ki ju gnojijo z umetnimi gnojili, imata nižjo hranilno vrednost in slabši okus. Glede okusa se bo večina strinjala, da ni nobene primerjave med okusom organsko in kemično pridelanega sadja in zelenjave. Kemična gnojila zagotavljajo kratkoročne rezultate, vendar dolgoročno škodujejo tlom, podtalnici in našemu zdravju.

Danes se večina zaveda, da se uničevanje zemlje ne more nadaljevati. Vedno več se nas vrača k ekološkemu načinu vrtnarjenja in osredotoča na izboljšanje naše zemlje za pridelavo zdravega pridelka. Pri organskem oz. ekološkem načinu prehranjevanja rastlin lahko vidimo takojšnje rezultate. Korenine rastejo hitreje, kaljivost semena je višja,  rastline postajajo močnejše, cvetovi cvetijo dlje, rastline imajo več in okusnejše plodove.

Kakovostna organska gnojila nove generacije niso nevarna za okolje, človeka ali hišne ljubljenčke. Tudi pri aplikaciji kljub hitremu delovanju ne povzročajo poškodb ali ožigov na rastlinah, ker niso agresivna kot umetna gnojila.

Organska gnojila uporabljamo v trdni ali tekoči obliki. Trdna gnojila so najboljša v obliki čim manjših pelet (da se hitro stopijo), uporabnih za osnovno gnojene, ali še bolje v obliki mikrogranul, ki so primerne predvsem za dognojevanje rastlin v rastni dobi. Splošna organska gnojila se uporabljajo za začetno osnovno gnojenje; boljša gnojila vsebujejo naravne stimulatorje, kot sta mikoriza in leonardit. Namenska gnojila za določene rastlinske vrste (plodovke, jagode, borovnice, sadno drevje in druge rastline), narejena na osnovi naravnih alg, so zelo primerna v obliki mikrogranul, saj jih lahko enostavno potrosimo in tudi sorazmerno hitro pridejo do korenin.

Zelo enostavna in primerna za gnojenje in dognojevanje pa so organska tekoča gnojila, ki se praviloma delijo po namenu uporabe oz. glede na razvojno fazo rastline oz. rastlinsko vrsto, kjer želimo več zelene mase, cvetov ali plodov.  Rastline v zgodnji fazi rasti praviloma potrebujejo več hranil za hitrejšo rast, kot je dušik (N), za cvetenje več fosforja (P) in za oblikovanje plodov več kalija (K) in fosforja (P). Zatorej jim v enem pravimo tudi organsko gnojilo za list, cvet in plod.

Z organskim sistemom »list, cvet in plod« lahko na splošno gnojimo rastline skozi celo rastno dobo oz. glede na razvojno fazo rastlin. Po drugi strani pa tekoče gnojilo za cvet uporabimo za vse cvetoče rastline, list za vse zelene rastline in plod za vse plodovke, in sicer večkrat v času vegetacije od marca do septembra. Uporabna so tudi v zimskem času, praviloma v polovični koncentraciji.

Organska tekoča gnojila, ki vsebujejo naravne proteine, omogočajo hitro in zelo učinkovito delovanje gnojila. Proteini so ključna hrana za rastline, ki jo te sprejemajo enostavno in kadar koli, tudi v času suše. Proteini pozitivno vplivajo na številne procese v rastlini, saj omogočajo hitro rast ali cvetenje ter obilen pridelek. Rastlini dajejo moč in energijo na povsem naraven način. Delujejo hitro (že v 24 urah!), njihova poraba je zelo majhna (povprečno 25 ml na 5 l vode). Dodajamo jih enostavno ob zalivanju. Zraven pa lahko dodamo tudi še naravne krepilce proti boleznim, škodljivcem ali za odpornost določenih rastlin inp., ki se praviloma ne smejo mešati z umetnimi oz. kemičnimi gnojili, saj sicer izgubijo učinkovitost.

Zakaj naj bi torej izbrali organsko gnojilo namesto umetnega oz. kemičnega? Ker bomo tako poskrbeli zase in za zdrav domač pridelek oz. okusne in obilne plodove, bujne cvetove brez bolezni ter zelenjadnice.

Ostali nasveti
0