BUČKE ZA VSAKOGAR

Ko pridejo prvi sončni dnevi, postane priprava jedi na žaru obvezen del vsakega vikenda. Na rešetki žara se vse pogosteje znajdejo tudi bučke – poznamo poletne, ki imajo tanjšo in mehkejšo kožo, in zimske  z nekoliko debelejšo in tršo kožo.

Čeprav bučke botanično ne sodijo med sadje, jih uvrščamo v vrsto Cucurbitaceae, kamor sodijo tudi melone in kumare, v kuhinji pa se uporabljajo kot vsa ostala zelenjava.

Bučke, ki so pri nas najpogostejše, so podolgovate in cilindrične oblike, zelene barve in imajo tanko nagubano kožo. Njihovo meso je mehko in bledo zelene barve. Tudi cvetovi bučk so užitni. Bučke so odličen izvor vitamina C, vsebujejo pa tudi malo manjše količine vitaminov B in K ter mineralov.

Zaradi visokega deleža vode so idealno živilo za diete ali pripravo lahkih poletnih obrokov.

Da pa bi izkoristili vse njihove zdravilne lastnosti, jih je priporočeno uživati skupaj z lupino, zaradi česar morajo biti seveda vzgojene brez uporabe kemičnih sredstev. Organska vzgoja bučk je povsem preprosta in z njo hitro pridemo do prvih plodov.

Bučke so občutljive na nizke temperature in rastline se poškodujejo že pri pojavu rahlega mraza. Za klitje potrebujejo tla s temperaturo najmanj 14 °C, toda takrat je klitje zelo počasno. Pri optimalnih temperaturah od 22 do 24 °C vzklijejo po treh do štirih dneh. Zaradi tega jih proti koncu aprila sejemo v zaprtih prostorih.

NASVET: Z uporabo Organske zemlje s kokosovimi vlakni boste mladim rastlinam omogočili hitrejše in lažje vzklitje, saj je takšen substrat lahek in rahel, zaradi strukture kokosa pa jim je vlaga ves čas na voljo v optimalnih količinah.

Proti koncu maja ali v začetku junija, ko je nevarnost poznega mraza mimo, bučke sadimo v vrt na sončna in zavetrna mesta. Bučke hitro rastejo, zato imajo v tej fazi že nekaj velikih listov in morda celo kakšen cvetni popek. Za uspešno rast zahtevajo rahla humusna tla z veliko hranilnimi snovmi. Najboljša so nevtralna tla s pH-vrednostjo med 6,5 in 7,5.

Spomnimo se tudi na gnojilo. Dobro pognojena rastlina bo namreč rasla hitreje in bujnejše ter ustvarila številne in velike temno zelene liste. Na težjih tleh lahko z organskim gnojenjem dosežemo izboljšanje, ki se kaže v obliki večje zračnosti in prepustnosti tal.

Z mešanjem vrtne zemlje z Organsko zemljo in gnojenjem z Organskim vrtom se zmanjša potreba po vodi, ki je bučke sicer zelo veliko potrebujejo (zlasti v fazi oblikovanja plodov).

Organski vrt je koncentrirano gnojilo z dodanima naravnima izboljševalcema – mikorizo in leonarditom.

Mikorizne glivice imajo zelo pozitiven učinek pri presajanju rastlin: ko ustvarijo sožitje v področju korenin, se rastline lažje in hitreje ukoreninijo, koreninski doseg pa se poveča za 2- do 5-krat. Posledično je treba rastline manj zalivati oziroma rastline lažje prenašajo poletne vročine.

Leonardit je naravna organska snov, nastala z dolgotrajnim biološkim in kemičnim razkrajanjem rastlin in živali. Leonardit vsebuje velik delež huminskih in fulvinskih kislin, ki imajo pozitiven vpliv na plodnost tal, rastlinam pa pomagajo tudi pri lažji absorbciji hranil iz zemlje celo v času velike suše, ko je absorbcija zmanjšana.  

Vzpenjalke bučk in buč bodo s svojim listjem hitro prekrile veliko območje. Ena sadika bučke bo s svojimi širokimi in sočnimi listi pokrila 1 do 2 m2 prostora, zato izkoristite dejstvo, da bo zatrla plevel.

Če imate majhen vrt ob ograjo ali zid postavite nekakšno leseno oporo, na katero se bodo buče lahko vzpenjale in umaknile s poti. Ob dnu opore posadite bučke, ki se bodo hitro začele vzpenjati po opori.

Ker imajo bučke rade vodo, se pod njihovimi listi radi skrivajo polži, ki povzročajo v vrtu kar precejšnjo škodo. Da bi se jim izognili, uporabljajte repelente in zastiranje. Polži STOP je sredstvo za naravno krepitev rastlin in večjo odpornost pred polži. Preventivno se uporablja z zalivanjem rastlin, ko so te še mlade, pa tudi pozneje v času vegetacije. Zastiranje s kokosovo zastirko v podnožju rastlin je še en human način boja proti polžem: kokos se seveda drobi, njegovi drobni delci pa polžem onemogočajo premikanje oz. približevanje rastlini.

NASVET: Še ena prednost Organskega dekorativne zastirke je, da plodovi ne bodo ležali na vlažni zemlji, s čimer se izognemo možnosti gnitja.

Bučke so dvodomne rastline, ki imajo na isti rastlini tako moške kot ženske cvetove. Če je oprašitev uspešna, nastane plod iz ženskih cvetov. Moške in ženske cvetove lahko razlikujete, saj moški cvetovi vedno rastejo na tankih pecljih in imajo dolg prašnik. Ženski cvetovi pa se nahajajo na vrhu debelejših pecljev oziroma tam, kjer bodo pozneje nastali plodovi, od moških cvetov pa se razlikujejo tudi po pestiču.

Če ženski cvetovi niso oprašeni, bodo propadli. Do tega pride najpogosteje zaradi pomanjkanja vetra, čmrljev, čebel in drugih žuželk, ki bi jih oprašile. 

Če vas skrbi, saj ženski cvetovi močno odpadajo, lahko sami opravite opraševanje s pomočjo mehkega čopiča, pri čemer pelod nežno prenašate s prašnikov na pestič, ali pa odtrgate moški cvet, odstranite zunanje venčne liste in nato prašnik moškega cveta nežno naslonite na pestič ženskega. To počnite zgodaj zjutraj, ko se cvetovi šele odpirajo.

NASVET: Če želite imeti v čim krajšem času veliko ženskih cvetov in posledično tudi plodov, glavne poganjke bučk preprosto skrajšajte, ko bodo dosegli dolžino 45 cm. Takrat bo namreč rastlina pognala stranske poganjke, na katerih bodo nastali ženski cvetovi. Enako velja tudi za kumare.

Da bi se plodovi bučk razvili v popolnoma zdrave plodove, vam priporočamo dognojevanje s tekočim gnojilom ORGANSKI PLOD od začetka cvetenja in naprej. Organska tekoča gnojila, ki vsebujejo naravne proteine, omogočajo hitro in zelo učinkovito delovanje gnojila. Proteini so ključna hrana za rastline, ki jo sprejemajo preprosto in v vsakem trenutku, tudi v obdobju suše. Proteini imajo pozitiven vpliv na številne procese v rastlinah, ker omogočajo hitro rast oziroma cvetenje in obilen plod. Proteini na popolnoma naraven način rastlinam dajejo energijo. Organski PLOD Original vsebuje optimalen delež kalija in fosforja, ki sta potrebna za oblikovanje plodov. Deluje že v 24 urah, porabi pa se ga zelo malo. Dodaja se ga povsem preprosto – z zalivanjem.

Bučke se pobirajo, ko so dolge okoli 15 cm – v celinskem podnebju je to nekje od začetka julija do konca avgusta, v mediteranskem podnebju pa že približno dva tedna prej. Ob rednem pobiranju pridelka iz ene rastline nastane 20 do 30 plodov.

Na koncu vam preostane le še uživanje v nadvse okusnih bučkah. Pripravite jih lahko na tisoč in en način: kot juho, tempuro, solato, kruh iz bučk ali kot prilogo na žaru. Najboljše pa je, če pridejo nenapovedani gosti – takrat samo skočite v vrt, kjer vas bo zagotovo razveselila kakšna organsko vzgojena bučka.

Ostali nasveti
0