7 zlatih pravil
za ekološko vzgojo jagod

Jagode so sadež, o katerem se pripeti največ dnevnih sanjarij in debelih oči, ko jih zagledamo na tržnici. Velike in rdeče se ponavadi svetijo že od daleč, njihov vonj po zrelem in sladkem sadežu se razprostira na vse konce in kraje. Njihov magični okus nas popelje nekam daleč stran, na jase sredi gozdičkov ali na poletne morske počitnice, kjer smo si na večernem sprehodu po promenadi vedno privoščili še kakšno sadno kupo z jagodami.

Po svetu hodi zelo malo ljudi, ki jagod ne mara, oziroma jih ne sme jesti. Okus domačih organskih jagod se ne more kosati s tistimi iz trgovinskih polic. Sadeži jagod imajo zelo kratko življenjsko dobo, zato so v trgovinah le tiste vrste, ki so temu prilagojene – z debelejšo lupino in manj izrazitim okusom. Če želite jagode resnično okusiti v vsej njihovi veličini, priporočamo, da se njihove vzgoje lotite kar sami.

Doma vzgojene jagode so najslajše

Evropska raziskava iz leta 2019 je ugotovila, da so v kar 60% vzorcih jagod prisotni sledovi dveh ali več različnih pesticidov. Analizirani sadeži so bili pred raziskavo skrbno oprani. Skrb vzbujajoče so ravno mešanice različnih pesticidov, za katere se resnično ne ve, kakšne posledice imajo za naše telo in za okolje, v katerem se uporabljajo. Domače jagode zato niso le najslajšega okusa, so tudi dejansko bolj zdrave.

Jagode so ene izmed najmanjših sadnih rastlin, ki jih lahko posadite kjerkoli. Imate na voljo le balkon? Odlično! Jagode lahko brez težav posadite v korita, sadilne vreče, visoke grede, pogosto pa uživajo tudi v visečih obešankah. Za vzgojo so enostavne in ne zahtevajo veliko nege med rastjo. Že nekaj sadik vam bo poleti prineslo košarico polno rdečih jagod za sladkanje.

 

7 fletnih nasvetov za organsko sajenje jagod

Čudovite in zdrave jagode je povsem mogoče vzgojiti brez umetnih gnojil, rastnih spodbujevalcev ter agresivnih zaščitnih sredstev. Kljub temu, da imajo jagode veliko oboževalcev tudi pri živalih, jih lahko z malo truda zaščitite pred njimi. Jagode je najlažje vzgojiti s sadikami. Priporočamo, da jih kupite v lokalni vrtnariji, kjer preverite, da sadike niso modificirane oziroma gensko spremenjene.

#1 Za domačo vzgojo izberite večkrat rodne sorte

V osnovi obstajajo mesečne in enorodne sorte. Slednje dozorijo enkrat in sicer v mesecu maju ter juniju. Mesečne sorte pa bomo lahko hrustali vse od konca maja pa do konca jeseni, seveda odvisno od vremena. Večkrat rodne sorte bodo večino energije usmerile v oblikovanje plodov in ne toliko v svoje zelenje ter vreže (plazeče steblo).

Priljubljene večkrat rodne sorte so: Diamante, Capri, Albion ter Irma. Najbolj eksplozivno aromo imajo seveda gozdne jagode, a to je odvisno tudi od okusa vaših brbončic. Zaradi manjših plodov gozdne jagode le redko sejemo na gredice. Ena izmed takšnih sort, ki je tudi večkrat rodna, je Alexandria. Rastline jagod živijo v povprečju 4 – 6 let, zato pri sajenju dosledno upoštevajte naslednji nasvet.

#2 Poiščite najbolj sončen košček gredice

Jagode so predane ljubiteljice sonca. Ni naključje, da to sladko sadje asociiramo s poletnim vremenom. Jagode imajo rade tople temperature in od 6-8 ur direktne svetlobe. Naj vas to ne zavede, ob hudi vročini bodo pogosto nehale oblikovati plodove, potrebujejo pa veliko vode. Nikar jih ne pokrivajte s črno plastično folijo, saj se bodo spekle kot jajčki na ponvici.

Jagode sadimo že aprila, če so temperature dovolj visoke. Po 4-6 tednih bomo že lahko nabrali prve sadeže. Poleg obilice sončnih žarkov pazite, da lokacija ni preveč izpostavljena vetru ter mrzlemu zraku ali zmrzali.

#3 Priskrbite jim bogato in rahlo zemljo

To ljubeznivo sadje ima plitev koreninski sistem, zato potrebuje puhasta tla, ki so manj kisla do nevtralna po pH lestvici. Ne mara glinene zemlje, ki preveč zadržujejo vlago. Najboljše rastne pogoje jim lahko zagotovite s substratom Organska zemlja s kokosovimi vlakni. Vlakna so kos še tako zbiti zemlji, hkrati pa s puhasto strukturo omogočajo odličen pretok zraka in odtekanje odvečne vode. Vlakna imajo sicer fantastično zmožnost zadrževanja vode, zato jagod ne bo treba pogosto zalivati.

#4 Posadite jih nad krono

 Pri sajenju bodite pozorni, da so sadike med seboj oddaljene vsaj 20 – 30 cm. Najbolje se bodo vsidrale, če jih boste posadili v cik-cak obliki ali v vrstah v jamice. Tako bodo imele dovolj prostora za udobno življenje. Pri tem bodite pozorni, da se ne prenaglite preveč in jih ne posadite pregloboko. Za sajenje rdečih kraljičin sledite spodnjemu diagramu:

#5 Razveselite jih z dobrimi sosedi

Saj veste, da tudi rastline potrebujejo bližnje, s katerimi so kompatibilne. Tako kot vi potrebujete družbo oseb, ki vas motivirajo in navdihujejo z optimizmom, se tudi rastline med seboj podpirajo in ščitijo. Da bodo jagode rasle kot gobe po dežju, v njihovo bližino posladite dobre sosede.

Seznam rastlin, ki jih jagode obožujejo:

  • Česen ali čebula izboljšata okus in odganjata škodljivce.
  • Timijan odganja črvičke in privablja koristne muhe, ki se hranijo s škodljivci.
  • Fižol je naravni proizvajalec gnojila in goji bakterije, ki povečujejo dušik v zemlji.
  • Kumina prav tako privablja muhe.
  • Koper, koromač, koriander, meta in žajbelj s svojim izrazitim vonjem odganjajo polže in druge škodljivce. Meto posadite v lonček, saj lahko hitro monopolizira jagodno gredico.

 

Pri sajenju seveda upoštevajte zlato pravilo kolobarjenja – nikoli na isto mesto! Pazite, da jagode ne posadite na mesto, kjer je prejšnja leta uspevala paprika, paradižniki, krompir, repa ali jajčevci. S tem se izognite marsikateri nepridipravi bolezni in škodljivcem. Nikar ne sadite jagod blizu kapusnic (zelje, brokoli, cvetača). Ne samo, da niso dobri sosedje, ampak so tudi uničujoči sosedje, saj jagode zavirajo njihovo rast.

 

#6 Za obilen pridelek ne pozabite na bogata hranila

Da ne bo ves vaš trud šel v nič, je potrebno jagode tudi pognojiti z ustreznimi hranili. To ne pomeni, da boste na gredice položili celo gomilo hlevskega gnoja. Z gnojili bodite skrajno zadržani. Seveda pri spomladanski pripravi tal zemljo obogatite z organsko maso, kot je visoko koncentrirano organsko gnojilo Organski vrt. Slednji ima vsa potrebna hranila, ki bodo jagodam pomagala spomladi zaživeti. Za dodatno oporo pri rasti pa je Organskemu vrtu dodan tudi naravni mineral leonardit ter skrivnostne mikorizne glive.

Magičen trik pa se skriva v dognojevanju. Še posebej, ker so poletne frčafele in imajo zelo plitve korenine. Poleti je njihovo vsrkavanje hranil oteženo in dodajanje gnojil jim še kako prav pride. Za začetno rast potrebujejo dušik in kalij, med rastjo pa sta za jagodičevje zelo pomembna minerala magnezij in kalcij. Na čisto naraven in ekološki način ju lahko na gredice dostavite z naravnimi algami, ki jih najdete v gnojilu Organke jagode in jagodičevje.

#7 Z organsko zastirko nežno zaščitite rastlinice

Zastirka je najboljša prijateljica jagod. V angleščini se imenujejo “strawberries”, besedica “straw” namreč pomeni slamo in vrtičkarji si ravno zato radi tolmačijo pomembnost zastirke. Z njo boste jagode zaščitili pred hudo vročino, zadrževali vlago, varovali sadeže pred gnitjem in živalicami, ki bi jih rade pohrustali. Hkrati boste z zastirko preprečevali razraščanje plevela, kar je zelo pomembno za jagode – o tem malce kasneje.

Za zastirko izberite naravne materiale. Izognite se plastičnim folijam, saj se tako v zemljo in rastlino sproščajo delčki mikroplastike. Na vročini se iz poceni plastike tudi zelo hitro sproščajo strupeni hlapi. Za ekološko alternativo izberite naravne biorazgradljive materiale, kot na primer: listje, slama, pokošena trava ter Organska zastirka s kokosovimi lomljenci.

Kozmetični tretma za blesteče jagode

Sedaj, ko poznate vse organske osnove za vzgojo mladih jagod, vas verjetno zanima, kako letos pridelati sijoče jagode. Tukaj je nekaj zanimivih dejstev o negi jagod, za katere boste morda slišali prvič:

  • Jagode je koristno obtrgovati. Mlade vreže zrastejo kar hitro po saditvi in če boste želeli, da rastlina vloži vso svojo moč v plodove, ji je potrebno obtrgati vse vreže.
  • Pred sajenjem in med rastjo pridno odstranjujte plevel. Zaradi plitvega koreninskega sistema lahko plevel hitro zaduši rastlino in ji pretkano krade hranila.
  • Zrele jagode boste najlažje “izvohali” z nosom ali takrat, ko se bodo z njim sladkale tudi živalice. Najbolj so všeč polžem. Proti njim in tudi proti plevelu zaščitite rastline z organsko zastirko. Delčki zastirke se bodo polžem nalepili na trup in jih ustavili pred požrešnim pohodom.
  • Zastirka bo rastline ščitila tudi pred gnitjem in plesnijo. Jagode hitro napade siva plesen.
  • Tako kot pri kozmetični negi vašega obraza, je tudi pri jagodah pomembna hidracija. Jagode so hitro žejne, zato jih mnogo vrtičkarjev namaka s kapljičnim sistemom. Zaradi plitvih korenin je priporočljivo v sadilne jamice dodati tudi mikorizne glive, ki bodo rastlini pomagale pri prejemanju vode in hranil.

Pridružite se klubu organskih jagodičarjem

Upamo, da ste do sedaj že dahnili usodni “DA” organskim jagodnim gredicam. Četudi nimate svojega vrta, bodo jagode odličen začetek za balkonski vrtiček v sadilnih vrečah. Jagode izgledajo čudovito, ko cvetijo in naravnost božansko, ko oblikujejo plodove. Velika prednost pa je tudi, da jih boste zmeraj imeli pri rokah. Hitro na balkon po jagode za jutranji smuti ali pa popoldansko pregreho s čokolado in smetano. Bomo letos namesto rož posadili kar jagode, kajne?

Ostali nasveti
Kontaktirajte nas

We're not around right now. But you can send us an email and we'll get back to you, asap.

0