Vzgoja čilija 2. del – mikoriza

Vzgoja čilija – 2 del: mikoriza

Kaj je Organsko sožitje-mikoriza?

Ko sem se pred leti odločil za gojenje čilija, mikorize nisem poznal. Kasneje mi je znanec predlagal, naj poizkusim dodati zemlji med presajanjem tudi Organsko sožitje, češ da se bom lahko sam prepričal v razliko rastlin, ki so rastle z Organskim sožitjem ali brez. Hitro sem spoznal, da sem prepuščal leta oziroma kilograme čilija zaradi svoje nevednosti. Da razložim malce bolj obširno.

Mikoriza je sestavljena iz grške besede miko-goba in riza-korenina. Gre za sožitje med gobo oziroma glivami in rastlinami. Te glive pospešujejo razkroj organskih spojin v zemlji v spojine sprejemljive za višje rastline. Glive rastlinam dovajajo dušik in fosfor ter še nekatere vitamine. Poskrbijo, da nam v sušnem obdobju dovajajo vodo. Glive iz rastlin pa črpajo organske spojine, predvsem ogljikove hidrate, katere potrebujejo za svoj razvoj. Torej gre za sožitje med rastlino in glivo, ki se povsem naravno razvije v kopenskih ekosistemih in je dokazano eden najboljših načinov, s katerim narava sama izboljšuje rast in zdravje rastlin. Mreža podzemnih vlaken glive se poveže s koreninami rastline in deluje kot podaljšek koreninskega sistema rastlin. Tako se koreninski sistem močno poveča, tudi do tisočkrat. Micelj glive ima veliko večjo možnost črpanja vode in hranil iz zemlje ter s tem zagotavlja izboljšane pogoje za sam razvoj rastline. Mikorizne glive ostanejo povezane s koreninami rastlin celo njihovo življenje. Mikoriza je torej živ organizem, ki oskrbuje oziroma podpira rastlino celotno življenjsko obdobje.

Razlika sadik z dodatkom mikorize se je izkazala za odlično, saj je lonček z zemljo in mikorizo tako prepreden s koreninami, da v začetku meseca maja, ko presadim čili v končno zemljo, skorajda nima več zemlje v koreninski grudi ampak kup korenin. Kmalu sem spoznal, da je bistvenega pomena za uspešno letino to, da do cvetenja rastlina razvije dovolj močno korenino, saj bo le tako dovolj močna in zdrava tudi rastlina, katera me bo za posledico tudi bogato nagradila z obilnim pridelkom.

Skrb:

Zadnjič sadiko presadim na prosto nekje v začetku maja, ko se zemlja že segreje in ko ni več jutranje slane, katera bi mi sadike uničila. Sam čilije gojim pretežno na balkonih v loncih, ki so različno veliki (6 do 12 litrov), nekaj manjših sort v koritih, nekaj pa jh gre na končno mesto v rastlinjak. Tudi v rastlinjaku uporabljam Organsko zemljo HomeOgarden, le da je tu zemlja pomešana z vrtno zemljo. To naredim tako, da vsako leto raztopim dve do tri organske zemlje in jo pregrabim z vrtno zemljo. Izkazalo se je, da tako pripravljena zemlja dolgo zadržuje vlago v sebi in z njo oskrbuje moje plodovke, tako čilije kot paradižnik. Tudi v najbolj vročih dneh sredi poletja zalivamle na tri do štiri dni, saj rastline nimajo večje potrebe po vodi.

Dognojevanje:

Ko zagledam prvi cvet a rastlinah čilija pričnem z dognojevanjem z gnojilom za paradižnik in plodovke. Uporabljam gnojilo od HomeOgarden katero mi zagotavlja obilen pridelek, vse dokler temperatura zunaj ne pade pod 5 stopinj celzija. Tudi to gnojilo je zelo pomembno, saj je bogato s kalijem ter ostalimi elementi, kateri so pomembni za obilen pridelek.

Pri gojenju čilija pa smo odvisni tudi od zunanjih vplivov, kot so temperatura, vlaga, količina sonca in raznih škodljivcev. proti tem se borim s tem, da občasno svoje rastline “stuširam” z razredčeno tekočino – Škodljivci stop, če pa se kljub vsemu pojavi kakšna gosenica ali listna uš, pa jo odstranim ročno oziroma rastlino popršim z mešanico otroškega mila in vode.

Uspešno gojenje in naj vam bogato obrodi!

Vasja Ličen, ČILIČEN:  https://www.cilicen.si/

HomeOgarden priporoča

SI ŽELITE PREJEMATI  HOMEOGARDEN NOVICE?

Ostali nasveti