Sejanje in vzgoja

lastnih sadik

Sejanje in vzgoja lastnih sadik

Ob začetku novega leta, ko postajajo dnevi vedno daljši, številni vrtnarji in vrtnarke nestrpno čakajo čas prve setve.

Vzgoja lastnih sadik je povsem preprosta. To je najboljši način, da postanete neodvisni od ponudbe sadik na trgu, ki ne izpolnijo vedno naših pričakovanj in nam ne nudijo tistega, kar si želimo. Če boste sami vzgojili sadike, boste točno vedeli, kaj vam bo zraslo v vrtu. Slednje velja predvsem v primeru, če sami zbirate, ohranjate in razmnožujete domača semena.

Sredi februarja že lahko začnemo s setvijo paprik, feferonov, melancanov, andskih jagod in zélene, medtem ko je sredina marca primerna za setev paradižnika in mehiškega zelenega paradižnika, imenovanega „tomatillo“. Seveda gre v obeh primerih za setev v zaprtem prostoru in ne na prostem, saj izvirajo omenjene kulture iz toplih delov Srednje in Južne Amerike, zato potrebujejo tudi daljše obdobje vegetacije, da bi lahko obrodile. Zatorej jih moramo najprej vzgajati v zaprtem prostoru, šele pozneje, ko pridejo toplejši meseci, jih lahko presajamo na prosto. Če nimate hladnega kalilnika ali rastlinjaka, si lahko pomagate z okenskimi policami v stanovanju oziroma hiši, četudi imate radiatorje. Za setev potrebujete le malo organske zemlje, posodico in seme.

Predpogoj za uspešno kalitev in rast je izbira kakovostne zemlje. Kakovosten kompost ali organsko zemljo lahko združite s tretjino zemlje, ki jo poberete s krtine, saj je ta bogata z mikroorganizmi. Slednji poskrbijo, da lahko zemlja rastlini nudi ugodne razmere za rast.

POSODE ZA SETEV

Za setev lahko kupite lončke in posode iz stiroporja, plastike ali kartona, namenjene ravno vzgoji sadik. Jaz vendarle raje recikliram. Zato celo leto zbiram jogurtove lončke in že uporabljene različne posodice. Pomembno je, da ima posoda na dnu luknjo, ki poskrbi za odtekanje vode iz zemlje. Na lončkih je treba zato nujno narediti luknjo, ki omogoča odtekanje vode, saj lahko v nasprotnem seme zaradi odvečne vode zgnije ali zboli – razvijejo se glivične bolezni.

SETEV

Pred setvijo posodice napolnite do dveh tretjin z zemljo in jo zalijte. Seme nato razporedite po celotni površini in pazite, da ne bo pregosto. V jogurtove lončke je najbolje dati 2–4 semena. Ko so semena enakomerno razporejena, jih enakomerno prekrijte s tanko plastjo zemlje – le toliko, da bodo prekrita. Potem pa vse skupaj narahlo potlačite s prsti. Da bi zagotovili optimalne pogoje za kalitev, posodice s semeni prekrijte s prozorno folijo in pričvrstite z gumico (kot se je včasih počelo z ozimnico). Če se pod folijo nabira preveč vlage, jo je najbolje občasno umakniti ali nekajkrat preluknjati z zobotrebcem. Vendar pazite: ko seme vzklije, je treba folijo trajno odstraniti. Ob tem ne pozabite, da semena nekaterih kultur vzklijejo prej, druga pa pozneje. Tako recimo paradižnik navadno vzklije že v 7 dneh, medtem ko potrebuje seme paprike za kalitev tudi do 30 dni.

Če vam del semen ni vzklil, malo pobrskajte po posodicah, kjer se nahajajo, in preverite stanje zemlje:

  • če je zemlja prevlažna, lahko seme zgnije, zato postavite posodice v toplejši del prostora, kjer se bo substrat nekoliko posušil;
  • če je zemlja presuha, seme ne bo začelo kliti, zato v tem primeru substrat rahlo zalijte;
  • če so se v zemlji pojavili drobni beli črvi (to so ličinke mušic ipd.), setev ponovite z novim substratom.

NEGA SADIK

Sadikam morate nujno zagotoviti dovolj svetlobe in optimalno temperaturo med 16 in 20 stopinjami Celzija. Če rastlina ne bo imela dovolj svetlobe, se bo nagnila proti izvoru svetlobe, če pa je v prostoru tudi pretoplo, se bo pretegnila. Počasnejša rast je boljša kot prehitra in bujna rast, saj so lahko posledica te krhke in padajoče sadike.

Ne pretiravajte z zalivanjem: bolje je, da je zemlja nekoliko bolj suha kot preveč vlažna, kajti večja vlaga omogoča razvoj škodljivcev ter bolezni pri vzgoji sadik.

TEŽAVE Z BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI

Črna gniloba sadik, padavica (Phoma lingam) – zaradi nje se stebla rastlin posušijo pri tleh, se poležejo in začnejo sušiti. Nastane na mladih sejančkih v zaprtih in ne zadosti zračnih prostorih ter pri preveč gostem sajenju in/ali vlažnem substratu.

Rastlinjakovi ščitkarji – to so bele mušice, ki sesajo rastlinske sokove na spodnji strani lista in na ta način uničujejo mlade rastline. Daljša in šibkejša kot je rastlina, hitreje in pogosteje jo bodo napadali različni škodljivci.

Ličinke mrtvaške mušice – gre za majhne bele „črvičke“ v zemlji, ki uničujejo korenine mladih sadik. Razvijajo se v vlažnem substratu, zato je ključno, da je zgornja plast substrata ves čas suha. Če opazite te „črvičke“ v substratu, presadite vse v nov substrat, ob čemer korenine previdno in rahlo sperite z mlačno vodo.

PRIPRAVE ZA SETEV NA PROSTEM

Sadike je treba postopoma navaditi na zunanje razmere. Zato jih vsak dan malo „pobožajte“ in jim mahajte s časopisom. Na ta način bodo postale čvrstejše in odpornejše. Poleg tega steklo filtrira škodljive žarke, zato jih je treba pred presaditvijo na prosto vsak dan redno nositi na odprto in jih tako postopoma navaditi na sončne žarke. V nasprotnem lahko sonce po presajanju sadike ožge.

Sadike presajamo na prosto šele potem, ko mine nevarnost pozebe. Zatorej nikamor ne hitimo.

Pri vzgoji lastnih sadik vam želim veliko uspeha!

 Avtorica članka Silvija Kolar Fodor je ljubiteljica narave in izvajalka izobraževanj o ekološkem vrtnarjenju v okviru združenja „Biovrt – u skladu s prirodom“. Njene vrtnarske nasvete in izkušnje lahko spremljate na e-naslovu www.biovrt.com.

Kako enostavno lahko pripravite organsko zemljo, si lahko ogledate v spodnjem videu:

SI ŽELITE PREJEMATI  HOMEOGARDEN NOVICE?

Ostali nasveti