Priprava tal

v vrtu

PRIPRAVA TAL V VRTU

Tla so kompleksna in aktivna snov, ki jo sestavljajo manjši in večji delci različnih kamnin, organski ostanki, rastline, živali in bakterije. V vrtu je pomembno, da so tla zdrava in primerne sestave, saj nudijo rastlinam fizično oporo, jih preskrbujejo z vodo, zrakom in rudninskimi gnojili. Zato je pomembno, da vemo, kakšen tip tal imamo, saj lahko potem pravilno in lažje ukrepamo, ko iščemo rešitve, kako jih izboljšati.

TIPI TAL

PEŠČENA TLA so v našem okolju relativno redka, najdemo pa jih predvsem v bližini rek in mest, kjer je v preteklosti voda nanesla pesek in mivko. Sestava teh tal je takšna: od 80 do 100 % peska in mivke, do 10 % ilovice in do 10 % gline. Kar zadeva organske snovi in hranila, so revna. V njih je malo mikroorganizmov in organska snov se hitro razkraja. Toda izmed vseh tal so najbolj zračna in odcedna. Po dežju ali zalivanju se hitro osušijo in ne zadržujejo vode. Rastline na njih so izpostavljene suši, zato jih moramo v suhem vremenu temeljito in pogosteje zalivati.

ILOVNATA TLA so v vrtu najbolj zaželena tla. So težja in hladna. Ko so vlažna, so lepljiva, ravno obratno pa je v suši, saj so takrat trda in zbita. Sicer so dobra in rodovitna tla, na njih dobro uspeva večina vrtnih rastlin. 25 do 50 % teh tal tvori pesek, 30 do 40 % ilovica in 10 do 30 % glina. Relativno dobro zadržujejo vodo in krajša suša za njih ni problematična. Voda skoznje počasi pronica in je rastlinam dlje časa na voljo. A pomembno je, da v primeru daljših močnih padavin voda ne zastaja. Bogata so z organsko snovjo in mikroorganizmi. Najboljša so peščeno ilovnata tla, ki imajo večji delež peska.

GLINENA TLA zelo dobro zadržujejo vodo, a niso najbolj zračna. So težka in zbita tla, ki se počasi ogrejejo. Sestavlja jih od 0 do 100 % gline, do 40 % ilovice, prav tako lahko vsebujejo do 40 % peska. Obdelava teh tal je težka, ker je substrat lepljiv in se oprijemajo orodja. Ker dobro zadržujejo vodo, so pogosto zamočvirjena. Voda počasi pronica skoznje in ob močnem deževju lahko ostane na površini še nekaj dni po dežju. V primeru suše pa so tla zbita, ker se skrčijo, se pojavijo razpoke in grude. Spadajo med kisla tla.

KAMNITA TLA so bleda tla, ki vsebujejo velik delež kamenja in kremena. Zaradi velikih delcev se voda hitro odvaja in hranilne snovi se hitro izgubljajo. Pogosto je vrhnja plast plitva in zato neprimerna za rastline z globokimi koreninami. Zaradi velike vsebnosti apnenca jih uvrščamo med bazična tla.

ŠOTNA TLA so značilne temno rjave, sive ali celo črne barve in gobaste zgradbe. Vsebujejo veliko razgrajenih organskih snovi, a s hranili so bolj revna. Voda iz njih se slabo odvaja. Mlajša rjava šotna tla so plodnejša in jih je lažje obdelovati kot črna, ki so v bistvu barjanska tla. Sodijo med kisla tla.

PREPOZNAVANJE IN DOLOČANJE TAL

Vrsto tal najhitreje določimo z ročnim preizkusom v času, ko tla niso premokra ali presuha. Vzamemo pest zemlje in jo z rokami oblikujemo v kroglico, na pogled ocenimo velikost, sestavo in barvo prsti.

PEŠČENA TLA se težko oblikujejo v kroglico, so bolj groba in zrnata. Barva je rjava ali celo sivkasta.

ILOVNATA TLA so lepljiva in se lahko oblikujejo v kroglico, ki lepo spreminja obliko, če jo stisnemo. So temno rjave barve.

GLINENA TLA so zelo lepljiva in mastna. Lahko se oblikujejo v kroglico in ob dodatnem stiskanju delujejo svilnato gladko. So svetlo rjave do sive barve.

PRODNATA TLA imajo velike delce kamnin, so prhka in svetlo rjave barve. V kroglico se jih težko oblikuje, saj razpadajo.

ŠOTNA TLA se zlahka lepo oblikujejo v kroglico, ker so vlažna in mehka, že skoraj puhasta, če gre za mlada šotna tla. So rjave ali črne barve.

Drugi način je test s sedimentacijsko analizo, za katero potrebujemo le vodo in večji prozoren kozarec (recimo kozarec za vlaganje). Pri tem je postopek naslednji:

  • Naberemo 1 dl zemlje z vrta, ki ji želimo določiti tip tal. Na več mestih vzamemo po malo, da dobimo ‘povprečen vzorec’. Ta deciliter zemlje nato stresemo v večji prozoren kozarec.
  • V kozarec dodamo še 4 dl vode, zapremo in dobro pretresemo, da se zemlja povsem pomeša z vodo.
  • Kozarec pustimo stati 24 ur, da se izločijo posamezne frakcije zemlje.
  • Glede na debelino frakcij ocenimo delež posamezne frakcije. Pesek je na dnu, ilovica v sredini in glina na vrhu. Organski delci pa po navadi celo plavajo na vrhu, odvisno od tega, koliko so prepereli. Glede na delež frakcije določimo tip tal. Pa še enkrat poglejmo razmerja, izražena v odstotkih:

PEŠČENA TLA : 80–100 % peska, 0–10 % ilovice, 0–10 % gline;

ILOVNATA TLA: 25‒50 % peska, 30–50 % ilovice, 10–30 % gline;

GLINENA TLA: 0–40 % peska, 0‒40 % ilovice, 50–100 % gline.

Poleg te analize pa je priporočljivo izmeriti kislost ali bazičnost tal, saj ta vpliva na dostopnost hranil v tleh za rastline. Slednjo merimo s pH-vrednostjo. Skoraj v vseh vrtnih centrih se lahko kupi preprosto napravo za merjenje pH-vrednosti tal ali test z barvnimi lističi. Pri slednjem natočimo 1 dl destilirane vode in vanjo zmešamo nekaj prsti s tal, ki jih analiziramo. Dobro premešamo in v raztopino pomočimo barvni listič. Po kratkem času se listič obarva in to barvo primerjamo s priloženo barvno skalo, kjer so določene vrednosti pH. Tako določimo pH-vrednost naših tal. Vrednosti pH med 0 in 6,9 pomenijo kisla tla, pH 7 pomeni, da so tla nevtralna, vrednosti med 7,1 in 14 pa kažejo na bazična tla. Najboljša vrednost pH za vzgojo rastlin je med 6 in 7,5. Izrazito kisla ali bazična tla pa slabo vplivajo na rast in razvoj večine gojenih rastlin ter zmanjšujejo njihovo vitalnost.

Na podlagi tipa tal vrtne zemlje se odločimo za ukrepe izboljšanja tal.

NAČINI IZBOLJŠANJA TAL

Da bi izboljšali rodnost in vitalnost tal za lažje obdelovanje ter dober in zdrav pridelek, upoštevamo  tip in pH-vrednost tal.

PEŠČENA TLA: Za izboljšanje peščenih tal je dobro dodajati kompost, glino in ilovico, da se omogoči daljše zadrževanje vode in se tla obogati z organskimi snovmi. Odličen je tudi dobro preperel hlevski gnoj. Ko gojimo na takih tleh sadje in zelenjavo, je treba intenzivno gnojiti z organskimi gnojili in v sušnem obdobju dovolj zalivati. Priporočamo tudi uporabo zastirk iz listja ali slame, ki preprečujejo izsuševanje in s preperevanjem tla bogatijo z organskimi snovmi. Ob koncu sezone pa zastirko samo vkopljemo ali zaorjemo v tla. Za izboljšavo peščenih tal so se zelo dobro izkazali dodatki iz kokosovih vlaken, saj imajo nevtralen pH, dobro zadržujejo vlago in zelo izboljšajo strukturo tal ter založenost z organskimi snovmi.

ILOVNATA TLA: Načeloma so najboljša za vzgojo vrtnin. A treba jim je dodajati organska gnojila in substrate, če želimo izboljšati strukturo tal, potem pa je lažje tudi obdelovanje takih tal. Redno jih gnojimo s kompostom ali dobro preperelim hlevskih gnojem. Podvržena so zakisanju tal, zato jim po potrebi dodamo apnenec. Tudi tu se je v zadnjem času dobro izkazalo dodajanje organskega substrata iz kokosovih vlaken, saj jim potem izboljša struktura, vzpostavi se optimalen pH in dostopnost hranil ter vode za rastline se poveča, s tem pa tudi vitalnost rastlin in pridelek.

GLINENA TLA: Pri njih moramo najprej z drenažo ali izkopom kanalov poskrbeti za odvajanje odvečne vode. Lahko pa tudi naredimo dvignjene grede. Glinenim tlem dodajamo pesek in kompost. Tako postanejo tla dobro rodovitna in tudi dobro strukturna za lažjo obdelavo. Glinena tla so podvržena zakisanju, zato jim dodajamo apnenec. Tudi tu so se pokazali dobri rezultati z dodajanjem organske zemlje iz kokosovih vlaken, a v kombinaciji s peskom.

PRODNATA TLA:  Pri prodnatih tleh je treba najprej poskrbeti za odstranitev večjih kamnov, kar moramo storiti mehansko (z rokami) ali strojno. Tudi tu je treba izboljšati strukturo in založenost z organskimi snovmi. Dodajamo jim kompost, dobro preperel hlevski gnoj, pri vzgoji rastlin pa je priporočljiva uporaba naravne zastirke iz slame ali listja, ki jo potem samo zakopljemo ali zaorjemo v tla. Ta tip tal je nagnjen k bazični pH-vrednosti, a z dodajanjem organske snovi se ta avtomatsko normalizira. Pri teh tleh smo dosegli odlične rezultate z dodajanjem organske zemlje iz kokosovih vlaken ‒ izboljšala se je njihova struktura, potrebe po zalivanju so se občutno zmanjšale, pH je bil po določenem času optimalen in dostopnost hranil za rastline se je povečala.

ŠOTNA TLA: Pri njih moramo poskrbeti za odvajanje odvečne vode in izboljšanje strukture. Dodajamo jim kompost in pesek. Spadajo med kisla tla, zato jih tudi apnimo, da izboljšamo pH-vrednost tal. Ko poskrbimo za odvajanje vode, postanejo tla hitro rodovitna. Tudi tu se z uporabo organske zemlje iz kokosovih vlaken v kombinaciji s peskom hitro poveča rodnost in uravnava pH-vrednost tal. Podobno je kot pri glinenih tleh.

SKLEPNA BESEDA

Pričujoči prispevek opisuje osnovne tipe tal in kako pristopiti k njihovemu izboljšanju. Skozi celo rastno sezono spremljamo razvoj rastlin, upoštevamo vremenske razmere, naredimo ponovno analizo in izvajamo ukrepe za izboljšanje tal, gnojenje in zaščito rastlin. Pazimo, da so vsi postopki, materiali in pripravki ekološki, v skladu z ohranjanjem narave, kajti le tako bomo bodočim rodovom pustili kakovostna, zdrava in rodovitna tla, da si bodo tudi oni pridelali zdrave ter ekološke pridelke.

Avtor članka: Srečko Blas, inženir agronomije in hortikulture

SI ŽELITE PREJEMATI  HOMEOGARDEN NOVICE?

Ostali nasveti