Mikoriza –

čudež narave

MIKORIZA – ČUDEŽ NARAVE

Zgodba o mikoriznih glivah je v osnovi tako zanimiva, da bi lahko o njej govorili kot o eni izmed najlepših čudes narave. Je nekaj podobnega bajki, ki govori o življenju rastlin in predstavlja njihov čaroben svet. Skratka, če še niste slišali za ta neverjeten naravni pojav, je danes vaš srečen dan!

Mikorizne glive bivajo v sožitju s koreninami rastlin. Sožitje je skupnost dveh organizmov, ki se med seboj podpirata in imata drug od drugega koristi. Se sprašujete, kako lahko gliva koristi neki rastlini? Ravno tu nastane prava čarovnija. Znano je, da glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti.

Mikorizne glive živijo v tleh in potrebujejo sladkorje (organski ogljik). Tako rastlina skrbi za dotok sladkorjev do mikorize, medtem ko ji slednja pošilja različne hranljive snovi in lahko tudi izboljša preskrbo rastlin z vodo z izboljšanjem strukture tal in koreninskega stika s talnimi delci. Končni rezultat simbioze je 4- do 5-krat večji volumen tal, iz katerega rastlina preko glive lahko sprejema hranila. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. Njeni plodovi so lahko sočnejši, sama rastlina pa je bolj zdrava in odpornejša na zunanje stresne dejavnike.

KAKO LAHKO MIKORIZNE GLIVE DODAMO NAŠIM RASTLINAM?

Preprosto. Vzamemo nekje pol žličke do največ eno žličko (odvisno od velikosti rastline) mikoriznega inokuluma in ga med presajanjem rastline dodamo pod korenine. Če je rastlina že posajena, z vsake strani rastline naredimo luknjico, ki prodira vse do korenin, vanjo dodamo inokulum in jo nato prekrijemo z zemljo. Enako naredimo s preostalimi luknjicami. Pomembno je, da inokulum pride v neposreden stik s koreninami rastlin. Mikorizo lahko uporabimo tudi pri določenih sadnih drevesih, vendar je treba prej vedno preveriti, ali rabi rastlina endomikorizo ali ektomikorizo.

OGLEJTE SI, KAKO UPORABITI MIKORIZNI INOKULUM PRI PRESAJANJU 

Mikorizo lahko poleg omenjenih zmožnosti občudujemo tudi zaradi drugih, še bolj neverjetnih pojavov. Namreč med drugim omogoča komunikacijo med rastlinami. Da, prav ste prebrali, rastline lahko med seboj komunicirajo ravno prek mikorize. Če katera rastlina zboli ali jo napade škodljivec, lahko to „sporoči“ drugim rastlinam iz svoje okolice, ki nato dvignejo raven naravne zaščite proti določenemu škodljivcu ali bolezni.

Zgodba o matičnem drevesu je ena tistih, ki pogrejejo dušo. Matično drevo je ponavadi največje drevo v gozdu. In ravno to je prek mikorize povezano z drugimi drevesi in nekako prepozna svoje potomce, ki jim preko mikoriznih gliv pošilja hrano, da bi svojemu rodu zagotovilo obstanek. Tako zrastejo majhna drevesa v velika. Opazili so, da se gozdovi, v katerih posekajo druga drevesa, matična pa pustijo, veliko hitreje obnovijo ravno zato, ker matična drevesa podpirajo oddaljena mlajša drevesa. Res neverjetno!

Pomembno je poudariti, da je mikoriza zadnje čase zaradi svojih čudežnih lastnosti močno preučevana in da je vse, kar je navedeno v pričujočem besedilu, tudi dokazano. Razlika med rastlinami z mikorizo in brez nje je več kot očitna in hitro opazna. Zato na tem mestu vse bralce spodbujam, da naredite majhen poskus in vzgojite lastne sadike z mikorizo in brez nje, saj se boste na ta način sami prepričali, kako neverjetna in občudovanja vredna je.

Narava je povedala še eno svojo neverjetno zgodbo in nam pokazala, kako ustvarjalna je. Ljudje moramo še veliko stvari odkriti in se jih naučiti, z vsakim novim „prebranim“ poglavjem iz narave pa lahko spoznamo, kako čudovita in enovita je. Zato je prav, da naravo vsak dan bolj spoštujemo. V prihodnosti bomo gotovo priča še mnogim nenavadnim zgodbam, ki nam jih bo pripovedovala.

Avtor članka Ivan Strunje prihaja iz Vinkovc in je velik ljubitelj rastlin in narave. Je študent in štipendist podjetja HomeOgarden, v okviru katerega spodbuja organsko vrtnarjenje kot način, s katerim lahko rešimo naš planet.  

Za bralce, ki se želijo poglobiti v mikorizo priporočamo knjigo ‘MikoKAJ ali mala knjiga o mikorizi‘ avtorice dr. Irene Maček, ki je dostopna na naslednji povezavi: http://mycorrhiza-slovenia.com/wp-content/uploads/MikoKAJ-190X190-Web.pdf

HomeOgarden priporoča

SI ŽELITE PREJEMATI  HOMEOGARDEN NOVICE?

Ostali nasveti