Jagode in ostalo

jagodičevje so

najljubša poslastica

Jagode in ostalo jagodičevje (ribez, kosmulja, borovnice) so najljubša poslastica, ki si jo privoščimo v poletnih mesecih. Njihovi plodovi so nutricionistično izrazito bogati, nizkokalorični in ne vsebujejo holesterola.

Že dolgo je znano, da vsebujejo zdravilne sestavine, ki imajo blagodejni učinek na človekovo zdravje, saj vsebujejo antocijan, flavanol in vitamin C, ki delujejo antioksidacijsko ter protivnetno. Obenem zmanjšujejo kronični oksidativni stres in kronična vnetja, ki so glavni dejavnik za razvoj rakastih obolenj. Znano je, da plodovi jagodičevja uravnavajo raven sladkorja v krvi, saj sodijo (borovnice) med živila z nizkim glikemičnim indeksom.

Sicer so plodovi jagodičevja izredno bogati z različnimi hranili, med drugim vsebujejo več vitaminov (A, E, K in določene vitamine skupine B), minerale, med katerimi vsebujejo največji delež mangana, kalija, kalcija, železca in magnezija, bogatijo pa jih tudi dietna vlakna. Na tem mestu je pomembno poudariti, da je koncentracija navedenih hranil največja , če jih zaužijemo takoj po beri. Ravno obratno je, če plodove poberemo in pustimo stati ali jih termično obdelamo, saj v obeh primerih izgubljajo zdrava svojstva.  Zato je sadje priporočljivo jesti surovo (neobdelano) in sveže nabrano.

Za zdravje in vitalnost organizma je najboljša prehrana, ki sledi sezonskemu dozorevanju plodov. Zatorej ni treba preveč  dvomiti pri odločitvi, ali bi sami vzgajali jagodičevje. Če ga posadite v vrt ali okoli hiše, ne bo zavzelo veliko prostora, jagode ali borovnice pa zelo dobro uspevajo tudi v posodah, postavljenih na balkon ali teraso. Primerne so tudi za ekološko pridelavo, saj potrebujejo za nemoteno rast in kakovostno rojevanje le preventivno uporabo ekoloških pripravkov za naravno krepitev in odpornost na bolezni in različne škodljivce. Ker ima jagodičevje privlačne plodove, ki so nadvse okusni in dostopni, se za njihovo vzgojo hitro motivirajo tudi otroci.

Da bi se lahko skupaj z njimi veselili in uživali v plodovih svojega dela, morate upoštevati osnovne pogoje za rast in razvijanje plodov posameznih vrst sadja, zato so v nadaljevanju navedene osnovne smernice za vzgojo jagod, ribeza in ameriških borovnic.

Gojenje jagod je zelo spodbudno, saj lahko v prvih plodovih uživamo že isto leto po sajenju, največ plodov pa bodo dale v obdobju med 2. in 3. letom. Uspešno gojenje jagod zahteva kakovostno pripravo tal, ki jim je treba dodati organsko gnojilo. Pri sajenju dodamo k koreninam mikorizo katera bo omogočila rast večjega  koreninska sistem in bolj bogat okus plodov. Med sadike se postavi zastirka iz slame, s čimer se prepreči prekomerno izsušitev tal, omeji se tudi plevel, plodovi po beri pa so na ta račun čisti.

Jagode lepo uspevajo tudi v posodah na balkonih, pri čemer je treba pred sajenjem paziti na substrat – priporočljiva je uporaba organskega substrata iz kokosovih vlaken, ki ohranja vlago in hranila.

Ribez je zelo skromna rastlina, katere gojenje je povsem preprosto. Paziti je treba le na mesto sajenja, saj obožuje sonce. Zato predhodno preverite, da ga ne bodo zasenčile krošnje večjih sadnih dreves. Za reden in obilen pridelek je ključnega pomena zadostna količina lahko dostopnih hranil v tleh, za kar skrbijo organska gnojila med sajenjem rastlin ter tudi med vegetacijo. Slednja imajo pozitiven učinek na rast, kakovost rastlin in na količino pridelka.

Gojenje ameriških borovnic je izziv vsakega amaterskega sadjarja, saj uspevajo na izrazito kislih tleh. Na splošno bi lahko rekli, da tla na dvorišču okoli hiše niso primerna za sajenje borovnic, zato jim je priporočljivo pred sajenjem borovnic dodati poseben substrat namenjen borovnicam. Da bi ameriškim borovnicam zagotovili kislo rastišče tudi med vegetacijo, se uporabljajo organska gnojila, prilagojena potrebam rastlin, ki uspevajo na kislih tleh. Sicer se jih zaliva z deževnico, za naravno zastirko pa se uporabijo borove iglice.

Ameriškim borovnicam je precej lažje zagotoviti optimalne razmere za rast, če se jih goji v posodah. Ko jim postane posoda nekoliko „pretesna“, se jih presadi v večjo posodo. Priporočila za ohranjanje kislega rastišča v posodah so enaka kot pri vzgoji borovnic v zemlji.

Izsledki raziskav so dokazali, da otroci, ki so prisotni ob delu v vrtu in na nek način vanj tudi vključeni, raje jedo sadje in zelenjavo ter hitreje razvijejo dobre delovne navade, ki so nujne za zdravje in srečnejše življenje.

Zato otrokom omogočite, naj aktivno sodelujejo pri načrtovanju vrta, sajenju in negi rastlin. Tako bodo tudi oni nestrpno čakali prve zrele plodove. Lahko si le predstavljate, kako ponosni bodo, ko bodo poskusili kakšno jagodo, ki so jo sami vzgojili!

Sanja Hrašćanec iz Varaždina je dipl. inž. agronomije, ki se ukvarja s preučevanjem pridelave hrane za lastno oskrbo na domačih dvoriščih, urbanih vrtovih in balkonih. O gojenju sadja in zelenjave svetuje na svoji Facebook strani Voćkarica&Vrtlarica, dostopni na povezavi: https://www.facebook.com/VockaricaVrtlarica/

PREBERITE TUDI:

MIKORIZA – ČUDEŽ NARAVE
PREDNOSTI KOKOSOVIH VLAKEN V VRTU
PRIPRAVA TAL V VRTU

 

SI ŽELITE PREJEMATI  HOMEOGARDEN NOVICE?

Ostali nasveti