Imate radi

paradižnik?

Imate radi paradižnik?

Paradižnik vsebuje že v svojem imenu “paradiž” oz. izvorno “paradise”, zato je očitno, da gre za rastlino, ki ima pri nas poseben kulturni status in je gotovo najpogostejša rastlina v slovenskih vrtovih. Skoraj ni vrta, iz katerega se ne bi že na daleč kazali podporni koli za paradižnike ali mreže, s čimer se skrbi za to rastlino, ki potrebuje posebno vrtnarsko pozornost in nego. Kljub temu je paradižnik zelo hvaležna rastlina, saj nam vsak napor in sleherno kapljico znoja vrne v obliki številnih okusnih plodov.

Plodovi paradižnika so zelo cenjeni in nepogrešljivi tudi v kulinariki, kjer so vsestransko uporabni; najpogosteje jih jemo na povsem preprost način – narezane v solati, pri čemer je poseben užitek, ko to storimo neposredno po beri. Lahko jih kuhamo, pečemo, iz njih izdelamo sok in različne omake. Zaradi svoje vsestranskosti so nastale tudi različne metode shranjevanja in predelave paradižnikov, kot so sušenje, kuhanje in vlaganje, saj jih lahko na ta način uživamo tudi izven sezone.

Mnogi se z veseljem spomnijo okusa svežega paradižnika iz otroštva, ko so ga poskusili iz maminega ali babičinega vrta. Danes je ta spomin še posebej cenjen, saj se v trgovinah prodajajo predvsem visokorodni in odporni hibridi paradižnika, torej sorte, ki nimajo “pravega” okusa. Zato ni čudno, da se “babičina” semena previdno zbirajo in ohranjajo ter prenašajo iz roda v rod kot družinski zaklad.

Tako v vrtovih največkrat zasledimo “novosadske jabučarje”, “volovska srca”, ali “pelate”, ki so po navadi povsem drugačni od sosedovih, čeprav gre za enako sorto. Namreč križanje in prilagajanje določenemu podnebju omogočata edinstvenost vsake “vrtne linije”. Hiter razvoj komunikacijskih poti (predvsem interneta) je omogočil izmenjavo takšnih “starih” družinskih sort, zato lahko v naših vrtovih najdemo zelo nenavadne ter eksotične oblike in barve paradižnikov.

V vrtovih, ki so bili še nedavno rezervirani samo za “volovska srca”, lahko zdaj zasledimo vedno več gredic, kjer se nahajajo sicer stare sorte z vseh koncev sveta, ki so za nas nove. Prek Facebookove strani Volim rajčice (v slovenščini: Rad imam paradižnike) je možno dobiti semena več kot 4000 katalogiziranih “starih” sort paradižnika – rožnate, rdeče, vijolične, črne, indigo, rumene, oranžne, zelene, progaste, okrogle, podolgovate, srčaste, češnjevce …

Tako se za svoj prostor pod soncem in na gredicah borijo Brandywine Sudduth”, “Brandywine Cowlick”, “Brandy Boy” in “Marianna’s peace” – štiri velike rožnate sorte z intenzivnim “starinskim” okusom. Rdečo barvo pa branita sorti “Neves Azorean Red” in “Rose de Berne”.

Temnejše in vijolične sorte odlično zastopa Cherokee purple, ki je visokorodna sorta z izredno sladki in bogatim okusom. Slednja je uvod v sorte, ki jim pravijo “črne” (čeprav je njihova barva nekje med vijolično in rjavo. “Črn” prestol si delijo “Black Krim”, ki je sladko-kislega okusa, “Paul Robeson” in dva črna zmagovalca mnogih tekmovanj – to sta “Black cocktail cherry” in “Negro Azteca”.

Med vrtnarji nastanejo največji pomisleki ob pogledu na “zelene” sorte oziroma paradižnike, katerih plodovi ostanejo zeleni ali rumenozeleni tudi potem, ko dozorijo. Čeprav nam pri njihovi degustaciji možgani “govorijo”, da bi morali biti takšni paradižniki neokusni ali kisli, sodijo te sorte v resnici med najslajše in najokusnejše. Zelene sorte so namreč izrazito sladkega okusa, skoraj brez kakršne koli kisline in po navadi izredno sočne, zato so idealne za solate ali celo kot samostojen obrok. Med zelenimi sortami se skrivajo pravi šampioni: Cherokee Green – velik zelen brat prej pohvaljene vijolične sestre,Green Giant”, “Ananas vert in Malakhitovaya Shkatulka – to je izrazito okusna ruska sorta, ki je dobila ime po škatlici, narejeni iz malahita, dragega zelenega kamna, in je zmagovalka skoraj vseh testov okusa. Na koncu pa sodi mednje še Green tiger, ki je visokorodna sorta podolgovate oblike z rumeno-zelenimi progami in je povsem nenavadnega okusa.

V tem prispevku je predstavljen le delček iz celotnega morja barv, oblik in okusov, v katerem lahko vsak najde sorto paradižnika, ki mu je pisana na kožo. To je dober začetek velike in brezpogojne ljubezni …

Avtor teksta in fotografij: Dražen Karačić-Šoljić  informatik in ljubitelj paradižnika iz Osijeka. Je ustanovni vodja iniciative Volim rajčice ki se zavzema za ohranjanje in izmenjavo bogate zbirke preko 100 od registrianih nekaj tisoč “starih” vrst paradižnika.

HomeOgarden priporoča

SI ŽELITE PREJEMATI  HOMEOGARDEN NOVICE?

Ostali nasveti