Danes pa te

zanimajo jagode, praviš!

Hej, Ana, prav si ugotovila, naša rdeča nit je res rdeča- najprej paradižnik, pa redkvice, danes pa te zanimajo jagode, praviš! 🙂 Mmmm, odlična ideja! Če zaprem oči, lahko zavoham njihov sladek vonj. Najraje imam male gozdne, te so zame najslajše. Na obronku gozda okrog moje male kmetije jih je res veliko, prav tako rastejo na mojem vrtu. Tako se pozno pomladi in poleti z njimi sladkam vsakič, ko se odpravim na jutranji sprehod.

Jagode nas razveseljujejo že zelo dolgo. Pozitivne lastnosti jagod so poznali že ameriški staroselci, brez njih pa si življenja niso mogli predstavljati niti uživaški rimljani. Jagode imajo izmed vseg jagodičevja največ vitamina C, so pa tudi dober vir kalija in mangana. Veš, da če jagode uživaš ob zelenjavi, ki je bogata z železom, lahko izboljšaš absorbcijo železa v telo? Poleg tega, da so zelo dobre in jih lahko kombiniraš s samimi dobrotami (smetana, sladoled, drugo sadje, čokolada,…), so tudi blag tonik za čiščenje jeter, v tradicionalnem zdraviteljstvu pa so jih uporabljali za čiščenje prebavnega sistema. Stari rimljani so verjeli, da odpravljajo depresijo– seveda, le kdo ne bi okusil sreče ob skledici lepih, dišečih, sladkih jagod! In pa seveda, ne pozabimo, da so jih francozi smatrali kot afrodizijak (sicer pa se mi zdi, da so francozi več ali manj vse smatrali kot afrodizijak. Hrana je bila predigra in francozi so se pač radi ljubili. ;))

Veš, da je jagoda sorodnica vrtnice in da ni sadež ali plod? V resnici so plodovi jagode tiste male semenkice na njej, sama jagoda pa je t.i. cvetišče. Te male semenkice ob zaužitju velike količine jagod lahko povzročijo težave v črevesju. Prav tako zrele jagode vsebujejo določene alergene, zato nekaterim ljudem povzročajo neprijetnosti. Ja, vsaka lepa in dobra stvar ima tudi svoje senčne strani, tudi jagode.

Pri nas lahko sadimo več vrst jagod. Lahko posadiš take, ki jih boš zobala celo leto (no, vsaj celo sezono, od maja do novembra) ali tiste, ki rodijo samo enkrat na leto (plodovi so večji in sladki, sorta Clery je ena takih). Sadijo se lahko spomladi, na dneve za cvet ali plod, še bolje pa je, če spomladi razmisliš, kam jih posaditi poleti.

Rade imajo bogato zemljo, kar pomeni, da mesto, ki jim je namenjeno predhodno pognojiš (seveda z organskim gnojilom za jagode) ali pa jim nameniš mesto, kjer so prejšnje leto rastle rastline za zeleno gnojenje. Tako kot pri paradižniku, tudi pri vzgoji jagod obstajajo »začetniški« in »nadaljevalni« načini vzgoje. Jaz sem jih nekega poletnega dne iz lončkov presadila na moj vrt in se nisem več ukvarjala z njimi (no, občasno sem porezala živice, s katerimi se razmnožujejo, ker so silile med druge vrtnine). Enako sem pred leti na del vrta presadila nekaj gozdnih jagod, ki še danes odlično uspevajo. Je pa priporočljivo, da ko jih presajaš iz lončkov, zato da pospešiš ukoreninjenje, potrgaš cvetove (da rastlina lahko usmeri energijo v korenine in ne v cvet).

Pri sajenju pazi, da jih ne sadiš na isto mesto, kot so prejšnja leta rastli paradižnik, krompir ali jajčevci. Zelo rada jih namreč napade siva plesen. Lani so jih pri družini moje stranke, ki je imela jagode posajene v zabojčku na balkonu, napadli rilčkarji. Ojoj! Jagode so bile v istem zabojčku že drugo sezono zato »napad« ni bil presenečenje. Prvo sezono so hroščki prišli in v zemljo izlegli jajčeca. Ko se je otoplilo, so se njihove ličinke in mladice veselo sladkale z mladimi poganjki jagod. Najprej smo poskusili s sredstvom Hrošči stop, vendar smo bili že prepozni za večje učinke. Tako smo oslabele jagode zavrgli ter v drug zabojček in v novo organsko zemljo konec junija posadil nove, ki so jih otroci lahko zobali že avgusta.

Ko sadiš jagode na vrt, ti toplo priporočam, da (vsaj na začetku) jagode zastiraš z zastirko iz slame (straw- slama, berry- jagoda ;)). Ta bo držala vlago v poletnih mesecih, preprečevala zapleveljenost in varovala sadeže (oz. cvetišče :)) pred gnitjem in plesnijo, s svojim razpadanjem pa bo dodajala organske snovi v zemljo. Kot zastirka se veliko uporablja tudi črna plastična folija (jaz je ne maram, ker v veliki poletni vročini jagode »speče« in dobesedno zakuha vrhnjo plast zemlje) in pa filc iz ovčje volne. Gojiš jih lahko v visokih gredah, koritih in loncih na balkonu, še posebej zanimivo pa izgledajo v visečih posodah ali v sadilnih vrečah z organsko zemljo, ko se iz vreče »izlivajo rdeči valovi« okusnih jagodk. 🙂 Jagode v poletni vročini potrebujejo precej vode, zato ne pozabi na zalivanje, kot sem že omenila, veliko narediš že z zastirko. Veliko škode ti pri jagodah na vrtu lahko naredijo tudi polži, zato je sedaj čas, da za to poskrbiš preventivno. Mesto, ki bo poleti namenjeno jagodam lahko preventivno poškropiš s homeopatskim sredstvom proti polžem in tako poskrbiš, da bodo zemlja in polži dobili pravo informacijo za optimalno rast tvojih jagod.

Jaz jih najraje jem surove, z vrta, lahko pa jih uporabiš v tortah, sladoledih, marmeladah… Lahko jih tudi zamrzneš. Tako ti bodo prinesle nekaj poletnega sonca v hladnih temnih zimskih dneh. Na srečo je teh zdaj konec in vabim te, da v svoj vrt vsekakor vključiš tudi jagode, s katerimi se boste poleti lahko sladkali skupaj s tvojimi otroci ali vnuki.

Goga

tvoja Vrtna Vila

Ostali nasveti