Družina Uršnik

 In Klavdija

Ko ob prijetnem poletnem dnevu ležiš v senci drevesa, na udobnem ležalniku, ob dobri knjigi, zvoku  miru in žuboreče vode, se vprašaš, kaj dobiš, če združiš pridne roke, več kot dovolj prostora in  ljubezen do narave, estetike in umetnosti.

Odgovor je seveda razmeroma preprost – dobiš družino Uršnik, ki na svoji zemlji (približno 20 let, prej je bil njihov dom blok) ustvarjajo kotiček nebes.

Vsaka pravljica se začne za sedmimi gorami in sedmimi vodami in tudi ta, naša pravljica, ni skoraj nič  drugačna. Morebiti niso ravno za sedmimi gorami, se pa skrivajo v prijetni dolinici med potokom  Lakužnico in reko Mislinjo, kjer kot pravi pravljičarji sami sebi predstavljajo junake.

Glavna junaka v tej zgodbici sta mož in žena, Klavdija in Zvonko Uršnik, ki v iskanju sprostitve vsakodnevno  spreminjata idilično podobo v pravljično. 

Klavdija, kot snovalka idej in ljubiteljica rož skoraj na dnevni  bazi razmišlja in procesira kakšne rože in zelenjavo bi še lahko zasadila, kje bi jim najbolj ugajalo  ter  ali bodo obstoječe gredice sploh dovolj velike. Ni malo trenutkov, ko je ravno odgovor na zadnje vprašanje negativen. Tukaj pa v našo pravljico  vstopi vitez Zvonko in njegov oproda, sin Klemen, ki na lastna pleča prevzameta odposlanstvo in  pričneta boj z zmajem. No, ni ravno zmaj, je pa celoten proces izdelave nove gredice, z vsem  miselnim in fizičnim delom, z estetskimi vložki, rokodelskimi spretnostmi ter tistim, kar jih na koncu  pripelje do vrhunske realizacije ideje – ljubeznijo do dela.

Da pa se ne bo nad ubogega pripovedovalca zgrnil gnev ljudi, kako postavlja žensko v položaj, kjer  samo čaka, moški pa opravi vse delo, moram glasno poudariti, da Klavdija ne počiva. Kolikor le lahko,  poprime za orodje ali pa že vnaprej pripravlja načrte, rastje, ki bo bogatilo novo podobo pravljične  dežele na posestvu Uršnikovih. Uigran tim tako neumorno skače iz projekta v projekt, iz dela v delo,  od vzdrževalnih del, do estetskih popravkov.

Da pa ne boste mislili, da je to vse kar počnejo. O, ne.  Tudi uživati znajo.

Kljub temu, da jim že delo pomeni užitek, pa vseeno več kot cenijo trenutke, ko se  lahko uležejo in opazujejo storjeno, pa naj bo to nova gredica, Klemnova umetniška skulptura,  Zvonkov rokodelski dodatek izgledu krajine ali pa Klavdijin smisel za aranžmaje in dekoracijo tudi  zunanjih površin.

Kljub obilici dela, pa se družinica Uršnik ob prijetnem poletnem dnevu uleže v senco drevesa, na  udoben ležalnik in uživa. Samo uživa.

Blog